Morbus Sudeck ali kompleksni regionalni bole~inski sindrom

Similar documents
Prispelo: Sprejeto:

Uporaba termotesta 3

PESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND. Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1

Prikaz dveh primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom Carbon monoxide intoxication: A report of two cases

HEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN

HIV/AIDS UPDATE Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo

THE CASE FOR EXTENDED BRIEF INTERVENTIONS Nick Heather 1

Fototerapija in fotokemoterapija v dermatologiji

Slika 1: Vzorci zemlje

Nevrolepti~ni maligni sindrom Neuroleptic malignant syndrome

PATOFIZIOLO[KE OSNOVE NEKATERIH PSIHOSOMATSKIH MOTENJ

Pogostnost endometrioze pri zdravih in neplodnih `enskah 4

Principi PET-CT preiskave. Marko Grmek

Profilaktično zdravljenje hemofilije. Simpozij Bayer Maj 2011

Od endotelija odvisno uravnavanje `ilnega napona

ALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA?

Antikoagulantno zdravljenje

DIFERENCIALNA DIAGNOZA BOLE^IN V PREDELU RAME

GINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI. Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015

Akutni koronarni sindrom

Zdravljenje pridobljene hemofilije. Irena Preložnik Zupan

Analiza preživetja. Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2. Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm.

What Is a Meaningful Pain Reduction in Patients With Complex Regional Pain Syndrome Type 1?

PSIHOTROPNA ZDRAVILA IN NOSE^NOST

CLINICAL GUIDELINES FOR REHABILITATION OF PATIENTS WITH COMPLEX REGIONAL PAIN SYNDROME TYPE II

Telesna vadba pri bolnikih s kroni~nim sr~nim popu{~anjem

MED RAZGL 1994; 33: Deskriptorji. Descriptors

Titracija pravega dnevnega odmerka morfina in zdravljenje prebijajoèe boleèine

HIPOHONDRI^NA STANJA. Marga Kocmur UVOD

DEPRESIJA IN SLADKORNA BOLEZEN

ALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE?

AD/HD Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo. MOJCA GORIUP, dipl. psih.

Demenca z Lewyjevimi telesci Klinična slika in diagnostični kriteriji Lewy body dementia Clinical picture and diagnostic Criteria

Esencialna arterijska hipertenzija okvare tar~nih organov in pomen njihovega zgodnjega odkrivanja

Osnove antikoagulacijskega zdravljenja. Maja Jošt, Erika Oblak

KLINI^NA FARMAKOLOGIJA ANTIDEPRESIVOV: DILEME, MITI, DEJSTVA

Koarktacija aorte pri odraslih bolnikih

Avaskularna nekroza glavice stegnenice Avascular necrosis of the head of the femur

PATOFIZIOLO[KE OSNOVE NEVROLEPTI^NEGA ZDRAVLJENJA

AKUTNA BOLE^INA V RAMI

Mesto mikofenolata v nefrologiji

KRONIČNA URTIKARIJA IN NJEN VPLIV NA KAKOVOST življenja BOLNIKOV

8. mariborski kongres družinske medicine

Pelvic expansion hidden by concomitant BLOOD lumbar FLOW compression as a cause of sciatica - report of three cases

ONKOLOGIJA / novosti v onkologiji. Simona Borštnar, Ivan Vrhovec in Tanja Èufer

Mutacijska analiza v genu ABL1

Psihofizikalne metode Psychophysical methods

Tracheal intubation using BLOOD the airtraq FLOW for moderately difficult airways

Rok Zba~nik**, Ga{per Gregori~***

Depresija stres, maligna bolezen in zdravljenje

Analiza nujnih pregledov v ortopedski ambulanti v Ljubljani

Artificial tooth and polymer-base bond in removable dentures: the influence of pre-treatment on technological parameters to the bond s strength

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OBRAVNAVI PACIENTA S PARKINSONOVO BOLEZNIJO.

Zdravljenje akutnega miokardnega infarkta Treatment of acute myocardial infarction

Akutna jetrna porfirija pri sladkornem bolniku

Zdrav življenjski slog Zdrav krvni tlak. Svetovna liga za hipertenzijo

Ključne besede: motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, farmakoterapija, epidemiologija, farmakoepidemiologija, metaanalize.

LUNG FUNCTION IN PATIENTS WITH SPINAL CORD LESIONS AFTER COMPLETED PRIMARY REHABILITATION

Zlom vratu stegnenice Fracture of the femoral neck

19. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN

11. KORONARNA BOLEZEN Bojan Vrtovec

MODERN RHEUMATOID ARTHRITIS MANAGEMENT

Nova spoznanja o reninsko-angiotenzinsko- sistemu in nove strategije njegove zavore.

Prevalenca erektilnih motenj pri bolnikih s sladkorno boleznijo

POLONA PRISLAN MAGISTRSKA NALOGA ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE

15. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN Jelka Zaletel Vrtovec, Draženka Pongrac Barlovič

OXFORD TEXTBOOK OF PALLIATIVE MEDICINE

Običajne pomanjkljivosti pri paliativni oskrbi

MORTALITY OF Myzus persicae DEPENDING ON THE COMPONENTS OF SPRAY LIQUIDS ABSTRACT

ŽIVLJENJE S PARKINSONOVO BOLEZNIJO

Sladkorna bolezen in kirurški poseg

DETERMINATION OF BENZODIAZEPINES IN URINE VIA BENZOPHENONE DERIVATIVES USING LIQUID CHROMATOGRAPHY-TANDEM MASS SPECTROMETRY

Diferencialno diagnosti~na analiza primera bolnika z bilateralnimi plju~nimi infiltrati, hipoksemijo in hemoptizami

CLINICAL GUIDELINES FOR

Epitelijski rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom (PPSC)

Abstract. Izvleček 32 ACTA MEDICO-BIOTECHNICA 2012; 5 (1): 32 38

Učinek transkutane električne živčne stimulacije in interferenčnih tokov na jakost bolečine pri osebah z artrozo kolena

CLINICAL GUIDELINES. CMM-209: Regional Sympathetic Blocks. Version Effective February 15, 2019

Abstract. Izvleček. Avtor / Author Zalika Klemenc Ketiš 1,2

COMPARISON OF CALCULATION METHODS OF DAILY MILK YIELD, FAT AND PROTEIN CONTENTS FROM AM/PM MILKINGS ABSTRACT

Novice. Izzivi pri zaposlovanju oseb s psihozo. Tana Debeljak prim. prof. dr. Marjan Bilban. Delo in varnost

KAKOVOST IN VARNOST/QUALITY AND SAFETY

1PODhRANJENOST PRI KLINIČNA PREHRANA IN KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN CLINICAL NUTRITION AND INFLAMMATORY BOWEL DISEASE

NUTRIENT INTAKE VARIABILITY INDUCED BY PROCESSING OF FOOD DIARY DATA: A PILOT STUDY

Complex Regional Pain Syndrome: Manifestations and the Role of Neurostimulation in Its Management

CURRENT DIAGNOSTICS AND TREATMENT OF TENDINOPATHY

Vesna Vasić, dr.med Tanja Mišmaš, dr.med

Pripravki levkocitov. Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana

Paliativna oskrba bolnikov po možganski kapi

Celični razdelki in transport proteinov

5. SLOVENSKI september Radenci. URGENTNA PEDIATRIJA Organizator teme: Ivan Vidmar. PROSTE TEME Organizator teme: Jernej Dolinšek

Bolezen `ivljenjskega sloga. Kroni~ne in degenerativne bolezni

Funkcionalna androgenizacija

A Sound Track to Reading

RAZPOREDITEV GENOTIPOV VIRUSA HEPATITISA C V SLOVENIJI V LETIH

Priporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije. Barbara Skopec

DOKTORSKA DISERTACIJA

Sladkorna bolezen je posledica pomanjkanja hormona inzulina ali pa njegovega zmanjšanega učinka (inzulinska rezistenca).

VIII. Fajdigovi dnevi

Izvleček. Abstract. Zaremba, Zupanc, Majdič, Zupančič Knavs / Rehabilitacija - letn. XIV, št. 2 (2015)

Transcription:

MED RAZGL 2000; 39: 71 78 PREGLEDNI ^LANEK Alenka Höfferle Felc 1 Morbus Sudeck ali kompleksni regionalni bole~inski sindrom Morbus Sudeck or Complex Regional Pain Syndrome IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: Sudeck, kompleksni regionalni bole~inski sindrom, ketanserin, karnitin, fizikalna in rehabilitacijska medicina V slovenskem zdravni{kem `argonu je navadno sli{ati ime Sudeck za razmeroma pogost bole- ~inski zaplet po operacijskem posegu ali po{kodbi, ki se `e od leta 1994 uradno imenuje kompleksni regionalni bole~inski sindrom. Obstaja vrsta teorij o patogenezi in vsaka predstavlja del~ek v mozaiku razumevanja tega sindroma. V novej{em ~asu je izhodi{~e raziskav utemeljena domneva o presnovni motnji, ki bi jo bilo mogo~e obvladati s serotoninskim antagonistom ketanserinom in karnitinom, prena{alcem acetilne skupine iz acetil-coa preko mitohondrijske membrane. Osnova za postavitev diagnoze so klini~ni znaki. Zaplet je {e vedno terapevtski izziv za razli~ne medicinske stroke, tudi za podro~je fizikalne in rehabilitacijske medicine. ABSTRACT KEY WORDS: Sudeck, complex regional pain syndrome, ketanserin, carnitine, physical and rehabilitation medicine The term»sudeck«is usually heard in Slovene medical jargon to denote a rather frequent painful complication after surgery or injury, which was officially named the complex regional pain syndrome in 1994. There are quite a few hypotheses about its pathogenesis, and each of them contributes to the understanding of the syndrome. Recent studies have been based on the well-founded hypothesis about a metabolic disturbance, curable by restoring circulation by using the serotonin antagonist ketanserin, and metabolism using carnitine, the carrier of the acyl group of fatty acyl-coa across the mitochondrial membrane. Diagnosis is primarily based on clinical signs and symptoms. The complication has remained a therapeutic challenge for various medical professions, including physical and rehabilitation medicine. 71 1 Alenka Höfferle Felc, dr. med., Center za medicinsko rehabilitacijo, Klini~ni center, 1525 Ljubljana.

A. HÖFFERLE FELC MORBUS SUDECK ALI KOMPLEKSNI REGIONALNI MED RAZGL 2000; 39 72 POIMENOVANJE IN ZNA^ILNOSTI Kadar govorimo o razmeroma pogostem bole~inskem zapletu, ko se bole~ina (navadno po po{kodbi ali kirur{kem posegu na katerem od udov) nikakor ne pole`e, ampak postaja celo izrazitej{a, spremljajo pa jo, zlasti v za~etku, znaki vnetja, je v slovenskem zdravni{kem `argonu po ve~ini sli{ati ime Sudeck. In vendar je `e od leta 1994 uradno v rabi izraz complex regional pain syndrome (CRPS) oz. slovensko kompleksni regionalni bole~inski sindrom (KRBS). Za opis tega sindroma so uporabljali {e vrsto drugih izrazov. Medtem ko je izraz Sudeck pogovorna okraj{ava za Sudeckovo atrofijo oziroma distrofijo ali bolezen (po radiologu, ki je na za~etku stoletja prvi opisal radiolo{ke spremembe na kosteh in jih ozna~il za vnetno kostno atrofijo), so pojav najpogosteje imenovali tudi refleksna distrofija, algodistrofija, popo{kodbena refleksna algodistrofija, kavzalgija, popo{kodbena bole- ~a osteoporoza in sindrom rama-roka. Zmedo naj bi kon~ali leta 1986, ko je pododbor pri Mednarodni zvezi za preu~evanje bole~ine (International Association for the Study of Pain IASP) za uradno oznako tega sindroma predlagal izraz refleksna simpati~na distrofija (RSD), ki se je ob ostalih poimenovanjih sicer pojavil `e sredi 20. stoletja (1). ^e ho~em pojasniti, zakaj se je tudi ta izraz izkazal za neustreznega, moram najprej navesti zna~ilnosti tega bole~inskega zapleta. V ospredju je stalna, difuzna peko~a bole- ~ina v katerem od udov, ki se lahko pojavi po operacijskem posegu, po{kodbi ali kak{nem drugem {kodljivem dra`ljaju (pri nekaterih internisti~nih obolenjih, na primer angini pectoris, ali pri okvari oziroma po{kodbi osrednjega `iv~evja, na primer pri mo`ganski kapi), v strokovni literaturi pa so opisani tudi primeri, ko se je razvila spontano, kar je lahko znak za neko maligno dogajanje v telesu (2). V splo{nem velja, da bole~ina navadno ni v sorazmerju s {kodljivostjo dra`ljaja. Spremljajo jo oteklina ter spremembe v prekrvitvi ko`e, nenormalna sudomotorika (motnje znojenja) bole~ega predela ter alodinija (ko `e dotik izzove bole~ino) ali hiperalgezija (pretirana bole~nost). Poleg motenj senzorike je opaziti tudi motori~ne, vegetativne in tudi trofi~ne spremembe, za katere prav tako velja, da so glede trajanja in obse`nosti precej izrazitej{e, kot bi bilo z ozirom na po{kodbo pri- ~akovati (1). Pri vsem tem naj bi v prvi vrsti {lo za motnjo v delovanju vegetativnega `iv- ~evja s spremenjenimi vazomotori~nimi in sudomotori~nimi simpati~nimi odzivi. Res je bila blokada simpati~nega `iv~evja sprejeta kot temeljna oblika zdravljenja, vendar so raziskave po klinikah za zdravljenje bole~ine po svetu v zadnjih letih pokazale, da pri precej{njem {tevilu bolnikov z zna~ilnostmi RSD simpatikoliza ni bila u~inkovita in torej ni {lo za simpati~no vzdr`evano bole~ino, v {tevilnih primerih pa tudi ne za distrofijo. Pokazala se je potreba po vnovi~nem ovrednotenju poimenovanja, pa tudi kriterijev bolezenskih stanj, ozna~evanih kot RSD, kavzalgija, simpati~no vzdr`evana bole~ina (SVB, angl. sympathetically maintained pain SMP) in simpati~no neodvisna bole~ina (SNB, angl. sympathetically independent pain SIP) (3). Tako je leta 1994 IASP v klasifikacijo kroni~ne bole~ine uvedla izraz complex regional pain syndrome oz. kompleksni regionalni bole~inski sindrom, ki naj bi bil terminolo{- ko izhodi{~e za omenjene bole~inske sindrome (4). Kompleksni zato, ker vklju~uje znake vnetja ter motori~ne, senzori~ne in vegetativne motnje oziroma spremembe; regionalni zato, ker se le-te navadno pojavljajo na distalnih delih udov in se le izjemoma {irijo proksimalneje ali celo na drugi ud; bole~inski zato, ker je prav bole~ina, ki je peko~a, spontana in v nesorazmerju z vzrokom, najpomembnej{i oziroma najzna~ilnej{i simptom (sine qua non) in sindrom zato, ker gre za skup simptomov in znakov, katerih pomen znotraj sindroma ni povsem jasen, kot tudi ne narava vseh patolo{kih sprememb (5). Namerno uporabljam izraza zgodnje in poznej{e obdobje, kajti kot je mogo~e sklepati `e iz vsega doslej povedanega, postaja delitev na tri stopnje (akutna, distrofi~na, atrofi~na, oziroma po nekaterih avtorjih akutna, subakutna, kroni~na) neustrezna. Tudi novej{e raziskave tristopenjskega zaporedja napredovanja simptomov niso potrdile. Ni namre~ mogo~e dolo~iti trajanja posami~nih stopenj, niti napovedati, ali bo do tretje,

MED RAZGL 2000; 39 atrofi~ne stopnje sploh pri{lo (23). Naj tudi spomnim, da je po mednarodni klasifikaciji KRBS definirana kot kroni~na bole~ina. Kompleksni regionalni bole~inski sindrom delimo na KRBS tip I, ki se uporablja za stanja, za katera je doslej veljal izraz RDS, in KRBS tip II, ki ozna~uje kavzalgijo. Razlika med obema tipoma je samo v vrsti prizadetega tkiva: pri tipu I gre za kosti in mehka tkiva, pri tipu II pa za (delno) po{kodbo `ivca. Po pogostnosti si sledijo n. medianus, n. ishiadicus, n. tibialis in n. ulnaris, medtem ko se pri radialisu KRBS pojavlja izjemno redko (4). Pri obeh tipih kroni~nega bole~inskega sindroma je mogo~e zaslediti simpati~no vzdr- `evano bole~ino. [lo naj bi za bole~ino, ki naj bi se vzdr`evala bodisi zaradi simpati~ne eferentne inervacije bodisi zaradi kro`e~ih kateholaminov. Gre za lastnost razli~nih vrst bole~inskih stanj (poleg KRBS jo sre~amo {e pri herpesu zostru, nevralgijah, presnovnih nevropatijah in fantomski bole~ini) (6) in torej ni omejena na eno samo vrsto bole~ine (4). V splo{nem velja, da je simpati~no vzdr- `evana bole~ina tista, ki popusti po simpatikoliti~nemu posegu. ^e se to ne zgodi, govorimo o simpati~no neodvisni bole~ini. SVB je torej lahko navzo~a pri nekaterih bolnikih s KRBS, nikakor pa ne pri vseh (4). Treba je tudi omeniti, da ima bolnik lahko hkrati simpati~no vzdr`evano in simpati~no neodvisno bole~ino. SVB povzro~a, kot so pokazala opazovanja, predvsem eferentno simpati~no nitje, ne pa toliko aferentno potekajo~i dra`ljaji. Pri iskanju odgovora na vpra{anje, ali gre za druga~ne kemi~ne sestavine, ki bi se spro{- ~ale pri tem procesu, ali pa je druga~en le u~inek sicer povsem normalnega spro{~anja kemi~nih snovi (kateholaminov), ker so se spremenile tar~ne celice (v tem primeru nociceptorji, tj. bole~inski receptorji), dosedanje raziskave ka`ejo na slednje. ^e namre~ po simpati~ni blokadi vbrizgamo bolniku noradrenalin, bomo spet izzvali bole~ino. Torej je mehanizem za SVB najverjetneje preob~utljivost nociceptorjev. Preob~utljivost se pogosto ka`e tudi kot hiperalgezija na hlad. Ta lastnost sicer ni povsem specifi~na za SVB, a ima svoj diagnosti~ni pomen (6). V obeh primerih je treba izklju~iti diferencialno-diagnosti~ne mo`nosti, kot so lokalna patologija (na primer zlom, nateg, zvin), popo{kodbeni vazospazem, Raynaudova bolezen, trombangiitis obliterans in tromboza (4). PATOGENEZA [e vedno ni jasno, zakaj se pri nekaterih ljudeh, pogosto po manj{i po{kodbi, razvije KRBS. Obstaja vrsta teorij, a nobena od njih ni dokon~na. Vsekakor naj bi razlo`ila zna~aj bole~ine, popu{~anje bole~ine po simpati~ni blokadi v zgodnjem obdobju bolezni in neuspe{nost simpatektomije v poznej{em obdobju (5). Razlag za nastanek KRBS je ve~, vendar so vse bolj ali manj na ravni hipotez. Lahko gre za podalj{anje sicer normalnega simpati~nega odgovora na po{kodbo. Spro`i se namre~ simpati~ni refleksni lok, ki se za~ne na periferiji: bole~inski aferentni dra`ljaji potujejo po vlaknih Aδ in C preko zadaj{njih korenin v hrbtenja~o. S pomo~jo vmesnih nevronov se v zadaj{njih rogovih preklopijo na ascendentne proge, od tam pa preko talamusa potujejo do somatosenzorne skorje. Eferentni del refleksa se za~ne v prednjih rogovih in od tam spro`a mi{i~no kr~enje, ter v stranskih rogovih oz. intermediolateralnih progah, od koder eferentni simpati~ni dra`ljaji potujejo preko prednjih korenin v t. i. belo komunikantno vejo (ramus communicans albus) in od tam v simpati~no verigo, kjer v simpati~nem gangliju pride do preklopa na poganglijsko nitje. Dra`ljaj nato potuje preko sive komunikantne veje (ramus communicans griseus) po perifernih `ivcih v ud do `ilja in piloerektorjev znojnic, pri ~emer povzro- ~i vazokonstrikcijo. ^e je dovolj mo~an, lahko v hrbtenja~i preide tudi na nasprotno stran. Normalno vazokonstrikcija preide v vazodilatacijo; tak je obi~ajen potek okrevanja (5). Patolo{ki (pretiran) simpati~ni vazomotori~ni odziv oziroma refleks pa povzro~i najprej raz{iritev arteriol, ~emur sledi zo`itev metarteriol in prekapilarnih sfinktrov. Obtok poteka nato prete`no po arterio-venskih anastomozah, kar vodi k prenapolnjenosti venul, temu pa sledi pasivna raz{iritev kapilar. Zaradi zastoja obtoka in posledi~nega dviga tlaka v kapilarah ter pove~ane prepustnosti za plazemske sestavine se razvije edem oteklina. Zo`itev arteriol ima za posledico motnjo v mikrocirkulaciji, kar vodi do sprememb 73

A. HÖFFERLE FELC MORBUS SUDECK ALI KOMPLEKSNI REGIONALNI MED RAZGL 2000; 39 74 v prekrvitvi ko`e, mi{ic, vezi in kosti, pa tudi pri lokalni izmenjavi snovi (7). Podalj{ana vazokonstrikcija ima za posledico ishemijo, kar povzro~a {e huj{o bole~ino, to pa {e pove~uje {tevilo oziroma jakost aferentnih bole~inskih dra`ljajev, ki potujejo po hrbtenja~i in reaktivirajo simpati~ni refleks. Ta aferentna stimulacija simpati~nega `iv~evja {e pove~uje ob~utljivost bole~inskih receptorjev, ker povzro~a vazokonstrikcijo in ishemijo, spremembe v `ilni prepustnosti in kr~enje gladkega mi{i~ja okrog bole~inskih receptorjev. Do preob~utljivosti pride tudi zaradi neposrednega delovanja lokalno spro{~enih snovi, kot so norepinefrin, snov P, prostaglandini in bradikinin (5). Nobenega dvoma ni, da ima simpati~no `iv~evje svojo vlogo pri nastanku bole~ine, ~eprav mehanizmi {e niso povsem razjasnjeni. Za posledice po{kodbe ni toliko odgovorna pove~ana eferentna simpati~na aktivnost kot pove~ana aktivnost receptorjev; poleg bole~inskih omenjajo predvsem adrenergi~ne. Nadaljnje raziskave bodo odgovorile na vpra{anje, ali je adrenergi~na blokada primernej{a od simpati~ne (8). KRBS je mogo~e povezovati tudi z nenormalnim odzivom simpati~nih vazokonstriktorskih nevronov na termoregulacijo in ~ustvene dra`ljaje v osrednjem `iv~evju. Pri nekaterih bolnikih se po simpatektomiji bole- ~ina ponovi, kar je lahko posledica denervacijske preob~utljivosti krvnih `il in intenzivne vazomocije. Obstajajo tudi teorije, po katerih `ilne motnje niso posledica hiperaktivnosti simpati~nih vazokonstriktorskih nevronov, pa~ pa utegne biti nenormalnost `ilja posledica ob~utljivosti `ilja na hlad in kro`e~e kateholamine (9). Sicer pa je preob~utljivost zlasti bole~inskih receptorjev, kar se izra`a kot hiperalgezija, sploh zna~ilna za kroni~no bole~ino. Gre za dolgoro~ne patofiziolo{ke spremembe v `iv~evju, ki se razvijejo pri nevrogenem vnetju po po{kodbi `ivca, do ~esar pride zaradi sprememb v genski izra`enosti peptidov, ki sodelujejo pri nastanku vnetja. Preob- ~utljivost se razvije tudi v zadaj{njih stebrih hrbtenja~e po leziji aferentnega `iv~evja ali delovanju {kodljivostnega dejavnika. K temu pripomorejo nenormalni ionski kanali, preob- ~utljivost posinapti~nih receptorjev za ekscitatorne `iv~ne prena{alce ali zmanj{ana u~inkovitost inhibitornih snovi oziroma sistemov (npr. opioidi, GABA, descendentni nadzor). Ti procesi utegnejo vplivati tudi na dolgoro~ni razvoj preob~utljivosti (10). Obstajajo tudi domneve, da gre za spro{~anje bole~inskih snovi, motnjo v presnovi naravnih opiatov ali pretiran vnetni odgovor (11). Raziskave na Nizozemskem, o katerih so poro~ali na 8. svetovnem kongresu o bole~ini, ki je bil v Tenerifeju na Kanarskih otokih od 6. do 10. maja 1998, so prinesle nova spoznanja o KRBS. Medtem ko so se doslej ukvarjali predvsem z vpletenostjo simpati~nega `iv~evja in je za metodo zdravljenja precej ~asa veljala simpati~na blokada (s fenolom ali gvanetidinom), so raziskave nizozemskih strokovnjakov temeljile predvsem na preu~evanju dogajanj okrog presnove v prizadetih predelih. Simptomi nedvomno ka`ejo na to, da gre za ishemijo. Ugotovili so, da serotoninski antagonist ketanserin izbolj{a pretok in s tem odpravi ve~ino te`av, vendar ne hiperpatije (pretiran, patolo{ki bole~inski odgovor tako glede jakosti kot glede trajanja) in alodinije. V svojih iskanjih so zato {li {e dlje. Pri ishemiji je presnova vsaj delno anaerobna, v anaerobnih pogojih pa prihaja do motenj pri nastajanju ATP (nastane ga znatno manj kot v aerobnih pogojih; razmerje je 2 : 36, kar pomeni, da ga v anaerobnih pogojih nastane kar 18-krat manj; pojav se imenuje Pasteurjev efekt). Pri tem se tvorijo prosti radikali in laktat. Tudi ~e izbolj{amo pretok, ni nujno, da bo zado{~al za povsem aerobno presnovo. Klju~ni dejavnik pri aerobni presnovi je prav gotovo karnitin, ki sodeluje pri oksidaciji ma{~obnih kislin v mitohondrijih, tako da slu- `i za prenos acetil-coa (to~neje le acetilne skupine) preko mitohondrijske membrane. Acetil-CoA je klju~ni dejavnik pri spro`enju beta-oksidacije ma{~obnih kislin znotraj mitohondrija. S spodbujanjem beta- oksidacije tako uravnava nastajanje ATP oziroma pove- ~uje tvorbo ATP, zavira nastajanje laktata in prepre~uje ali vsaj zavira nastajanje peroksida. Za ATP ugotavljajo, da je kotransmiter (soprena{alec) v simpati~nih `iv~nih kon~i~ih. Krog se tako sklene in vpletenost simpati~nega `iv~evja je zadovoljivo pojasnjena. V bolni- {nici Refaja v Stadskanaalu na Nizozemskem so zato pri poskusnem zdravljenju 12 bolnikov

MED RAZGL 2000; 39 s KRBS ketanserinu, ki ga uporabljajo za izbolj{anje krvnega obtoka, dodali karnitin za vzpostavitev aerobne presnove. Rezultati so bili obetavni. Ne le, da so se obto~ne motnje izraziteje popravile, tudi hiperpatija in alodinija sta se ob~utno zmanj{ali (12). Morda ta metoda obeta ve~je uspehe pri zdravljenju KRBS v prihodnosti. DIAGNOSTIKA ^eprav glede etiologije in patogeneze {e ni poenotenih teorij oziroma mnenj, se vsi strinjajo, da sta nujna ~im zgodnej{a diagnoza in ~imprej{nje zdravljenje. Diagnoza se postavi v glavnem na osnovi klini~nih znakov (huda spontana bole~ina, izrazito otekanje in stalna rde~ina ob vazoin sudomotori~ni nestabilnosti in trofi~nih spremembah), medtem ko so rentgensko slikanje, scintigrafija z difosfonati, ozna~eni s tehnecijem 99 m, ter laserska doplerska meritev pretoka le dopolnilne metode (11). Z uporabo merjenja pretoka z laserskim doplerjem so na nevrolo{ki kliniki v Kielu v Nem~iji ugotovili, da so razlike v temperaturi in pretoku dinami~ne in ne stati~ne vrednosti, saj so v veliki meri odvisne od temperature okolja. Zato je pri interpretaciji vselej potrebna dolo~ena kriti~nost (9). Pri diagnostiki je hiperalgezija na hlad sicer ob~utljiv, ne pa specifi~en znak za simpati~no vzdr`evano bole~ino (6). ZDRAVLJENJE Osnovni cilj pri zdravljenju katerega koli kroni~nega bole~inskega procesa je vzpostavitev normalne funkcije. Pri tem je najprej potrebna ~im bolj temeljita oskrba po{kodbe, nato ~imprej{nje in ~imu~inkovitej{e obvladanje bole~ine in kon~no ~im zgodnej{a mobilizacija, k ~emur naju~inkoviteje pripomoreta fizikalna in delovna terapija. Seveda ne gre zanemariti tudi psiholo{kih ~ustvenih in vedenjskih problemov; oceniti je potrebno tudi morebitne rentne tendence (9). Skratka, nujen je timski multidisciplinarni pristop. Bolnike ve~krat opisujejo kot simulante ali kot osebe z dolo~eno dispozicijo oziroma na~inom reagiranja. Nekatere raziskave so pokazale, da gre pri teh bolnikih v resnici dostikrat za to, da so, preden se je razvilo tako kroni~no bole~insko stanje, do`ivljali stresne dogodke. Geertzen in sodelavci so v raziskavi, ki je zajela 24 bolnikov s KRBS, na{li kar 80 % takih bolnikov. Navajajo tudi, da so ti bolniki bolj nagnjeni k zaskrbljenosti, depresiji, da so kontaktno moteni in da s te`avo izra`ajo jezo. Pri tem je dele` `ensk s tak{nimi ~ustvenimi motnjami ob~utno ve~ji. ^e torej po{kodbo spremljajo zaskrbljenost, depresija, ~ustvena labilnost in stresni dogodki, je precej{nja verjetnost, da se bo razvil KRBS (13). Za vzpostavitev psihi~nega ravnovesja so v~asih potrebna pomirjevala (diazepam), tricikli~ni antidepresivi (amitriptilin), pa tudi nevroleptiki (klorpromazin in haloperidol, ki imata tudi alfa-adrenergi~ni u~inek). Benzodiazepinski preparati ugodno vplivajo tudi na motnje gibanja pri KRBS, kot so mi{i~ni spazmi, `ari{~na distonija, posturalni tremor, mi{i~na {ibkost in ritmi~ni mioklonus (14). Nemalokrat je potrebna tudi psiholo{ka obravnava in celo psihoterapija, ki uporablja spoznavno-vedenjske metode, tako da sku{a vplivati na vedenjske vzorce, in suportivne prijeme, tako da terapevt pomaga bolniku najti oporo v samem sebi. Analgezije se lotevajo anesteziologi, kirurgi, je tudi domena fizikalne medicine. Za ~isto analgezijo so v rabi lokalni anestetiki za blokado `iv~nih poti z vbrizganjem anestetika paraverterbralno ali epiduralno, me{anih `ivcev ali korenin. Uporablja se tudi intraspinalno opioidno zdravljenje. Za simpatikolizo uporabljamo podro~no intravensko simpati~no blokado z gvanetidinom, ki je kompetitivni inhibitor noradrenalina, ali z rezerpinom, simpatikolitikom, ki prazni zaloge kateholaminov v `iv~nih kon~i~ih. Oba je mogo~e jemati tudi peroralno in delujeta na pogangljijske simpati~ne nevrone. Lahko uporabimo tudi osrednje delujo~a simpatikolitika klonidin in metildopo. Gvanetidin je mogo~e dajati tudi z jontoforezo pri poskusu, ki so ga opravili v Madridu, je bil uspeh 80 % (15). Uporabljamo tudi fentolamin, alfa-adrenergi~ni antagonist, ki ga dajemo intravensko in slu`i tudi za ugotavljanje simpati~no vzdr`evane ble~ine (6). Nevroliza je lahko kemi~na s 6% fenolom, 50 % alkoholom ali glicerolom, temperaturna (krio ali termo lezija), ali kirur{ka (simpatek- 75

A. HÖFFERLE FELC MORBUS SUDECK ALI KOMPLEKSNI REGIONALNI MED RAZGL 2000; 39 76 tomija). V glavnem gre za destruktivne metode (npr. rizotomija, kirur{ka prekinitev zadaj{- njih korenin). V zadnjem ~asu se med tehnikami uveljavlja tudi stereotakti~na radiofrekven~na lezija, katere prednost je uni~enje to~no dolo~enega `iv~nega tkiva. Metoda je u~inkovita in trenutno najbolj uporabna, saj je pri ostalih metodah precej{nja nevarnost gibalne okvare, nastanka nevropatske bole~ine, nevrinoma in po{kodbe okolnih tkiv (16). Pri kirur{ki simpatektomiji nekateri opozarjajo, da simpati~no o`iv~enje za roko izhaja iz ganglijev v nivoju T2 in T3 in ne iz stelatnega ganglija. In {e to: periferna blokada `ivca je la`ja in nemalokrat primernej{a od blokade ganglijev (6). Med zdravili je treba omeniti {e analgetike, nesteroidne protirevmatike (ti so u~inkoviti zlasti na za~etni stopnji), blokatorje receptorjev alfa, ki prepre~ujejo vazokonstrikcijo v ko`i in podko`ju (tak u~inek imata tudi nevroleptika haloperidol in klorpromazin), arterijske vazodilatatorje (nifedipin), ki blokirajo kalcijeve kanale, in sistemske steroide, ki delujejo posredno analgeti~no z zmanj{evanjem edema (mehanizem je nejasen ka`e, da stabilizirajo bazalno membrano in zmanj{ujejo prepustnost kapilar) in prepre~evanjem fibroziranja obsklepnega tkiva. Pri zdravljenju se uporablja tudi kalcitonin (Miacalcic v nosnem razpr{ilu ali im.), hormon {~itni~nih celic C, ki prepre~uje demineralizacijo kosti, hkrati pa ima tudi analgeti~ni u~inek (17). Vendar v glavnem velja, da po farmakolo{kih u~inkovinah posegamo le tedaj, ~e nadzor bole~ine z drugimi metodami ni uspe{en. V univerzitetni bolni{nici v Amsterdamu na Nizozemskem so pri bolnikih v za~etni fazi KRBS (za katero so zna~ilni znaki vnetja calor, rubor, tumor, dolor, functio laesa) za zmanj{anje bole~ine uporabili mastno kremo s 50 % vsebnostjo dimetilsulfoksida. Pri obeh skupinah bolnikov, tudi kontrolni, se je pokazalo izbolj{anje (manj{a bole~ina) po 2 mesecih, vendar so bili rezultati pri prvi skupini bolj{i (18). Dimetilsulfoksid je tudi odstranjevalec prostih radikalov; njegov u~inek je torej mogo~e pripisati izbolj{ani presnovi oziroma zmanj{anju ishemije in s tem bolj{i oksigenaciji v prizadetem predelu. Ponekod sku{ajo bole~ino obvladovati z elektri~no stimulacijo zadaj{njih stebrov hrbtenja~e. Prvi tak{ni poskusi segajo `e v leto 1966, leto zatem pa so se lotili tudi mo`ganov. Protibole~inska elektrostimulacija se uporablja tako pri KRBS kot pri po{- kodbah perifernih `ivcev in korenin (pri diabeti~ni nevropatiji, pri rizopatiji, kot so postherpeti~na nevralgija, cervikalni sindrom, bole~ina v kri`u), pri po{kodbah `iv~nih plete`ev in za zdravljenje bole~in po po{kodbi hrbtenja~e (16). Pri KRBS pride ta metoda v po{tev, ~e odpovejo vse druge, kot so TENS, fizikalno zdravljenje, simpati~ne blokade. Uspeh je dober, ni pa absoluten, kot so pokazale raziskave (od 23 bolnikov jih je 18 navajalo izbolj{anje, pri dveh ni bilo u~inka, pri treh pa je bila bole~ina celo huj{a) (19). Ko omenjamo elektri~no stimulacijo, smo `e na podro~ju fizikalne medicine. V preprostej{ih primerih je prav fizikalna in rehabilitacijska obravnava navadno edini na~in zdravljenja. Zagotovo je KRBS eden najve~jih izzivov na tem podro~ju. Tu bolj kot kjerkoli velja, da mora biti pristop celosten, pri ~emer sta bistvenega pomena zgodnja diagnostika in ~imprej{nje zdravljenje. Najprej je potrebna natan~na ocena stanja. Zanima nas narava bole~ine, barva in temperatura ko`e, obse`nost edema, kar ugotavljamo volumetri~no ali z merilnim trakom, in njegova iztisljivost, pa tudi senzorika ter gibljivost. ^e bolnika ne ocenimo natan~no, obstaja namre~ nevarnost, da mu pri obravnavi, torej `e s samim zdravljenjem, povzro~amo bole~ino. Za zdravljenje teh bolnikov ni nekega splo{nega, enotnega recepta. Obravnava mora biti posami~na, za to pa je bolnika treba redno ocenjevati, opazovati in ugotavljati stanje vazomotorike ter skrbno nadzorovati vsako morebitno poslab{anje. Pri predpisovanju zdravljenja se je treba zavedati, da gre pri KRBS za vazomotori~no nestabilnost, torej ne le za vazokonstrikcijo ali vazodilatacijo ali kombinacijo obojega. Poleg tega je treba prepoznati tudi ~ustveno in psihi~no stanje bolnika in ga po potrebi psiholo{ko obravnavati, tudi s hipnozo. Kako z metodami fizikalne in rehabilitacijske medicine sku{amo obvladati bole~ino,

MED RAZGL 2000; 39 edem, vazomotorno nestabilnost in slabo gibljivost pri KRBS? Pri obvladovanju bole~ine ima TENS preizku{en analgeti~ni u~inek. Uporabljamo slede~e parametre: frekvenca od 50 do 100Hz, {irina impulza od 40 do 70 mikrosekund, amplituda do 30 ma. Za zmanj{anje bole~ine lahko pri postavljanju elektrod upo{tevamo akupunkturne to~ke ali predel najve~je bole~ine. Postavimo jih lahko tudi preko motori~nih ali pro`ilnih to~k, po dermatomih, u~inkovalo pa bo tudi, ~e jih namestimo proksimalno od mesta najve~je bole~ine. Z ustrezno prilagojenimi parametri lahko dose`emo tudi vazomotori~ne odzive. Vazodilatatornega dobimo z vlakom impulzov, ki trajajo do 200 mikrosekund in tokom do 60 ma (da pride do mo~nih ritmi~nih kr~enj, kar naj traja 25 45 minut), vazokonstrikcijo pa dobimo s frekvencami od 100 do 250 Hz in s tokom do 80mA (ki spro`i tetani~no kr~enje); aplikacija naj traja 10 do 15 minut. Pri tem je u~inkovita celo kontralateralna postavitev elektrod (20). Parametre in jakost dolo~amo tudi glede na bolnikovo vzdr`ljivost. U~inkovite so tudi aktivne vaje, saj stimulirajo debele aferentne niti in spro{~ajo naravne opiate. Za obvladovanje bole~ine nekateri uporabljajo galvanoterapijo, UZ (ne lokalno, pa~ pa paravertebralno zaradi u~inkov na simpati~ne ganglije), pa tudi laser (spet ne lokalno, pa~ pa za stimulacijo akupunkturnih to~k). V Centru za terapijo bole~ine Klini~nega centra uporabljamo magnetoterapijo, ki ima protibole~inski u~inek, poleg tega, da deluje na kostno presnovo in dokazano pospe{uje regeneracijo perifernega `iv- ~evja. Raziskava, o kateri sta poro~ala ruska udele`enca 8. svetovnega kongresa klini~ne obravnave bole~ine v Tenerifeju 1998. leta Jiliaev in Nazarov, je pokazala, da magnetoterapija blokira aferentne impulze bole~inskih dra`ljajev, pove~uje difuzijo vodnih molekul v tkivu in spro{~a endorfine v kri in likvor (21). ^e bolnik navaja bole~ino `e pri dotiku (alodinija), se poleg aktivnih vaj poslu`ujemo tudi varovalnih opornic in previdne ro~ne masa`e, ki jo lahko imamo za obliko desenzibilizacije, to je zmanj{anja preob~utljivosti, tako, da bolnika postopno privajamo na dotike. Tega se sistemati~no lotevamo tudi pri delovni terapiji z uporabo razli~no grobih povr{in, pri ~emer za~enjamo s finej{imi. Sicer pa je prav obravnava bole~ine tista, ki zahteva multidisciplinarni pristop in nemalokrat anesteziologa, ki se je loteva z blokadami ali z akupunkturno stimulacijo, v~asih kirurga, v~asih pa celo psihoterapevta. Edem je sicer res posledica vazomotori~ne nestabilnosti, vendar tudi pomanjkanja gibanja zaradi bole~ine. Slaba prekrvljenost {e pove~uje nastanek fibroze. Za izbolj{anje pretoka je pomemben eleviran polo`aj; s tem se zmanj{a arterijski tlak in pripomore k bolj- {i limfati~ni in venski drena`i. Z masa`o, intermitentno kompresijo ali kompresijskimi rokavicami je potrebna previdnost, da ne bi {e pove~ali bole~ine. Naju~inkovitej{e so seveda aktivne vaje. Z njimi prepre~ujemo tudi otrdelost sklepov. Pri tem se poslu`ujemo opornic stati~nih varovalnih, progresivnih (v primeru kontraktur) in dinami~nih, ~e jih bolnik prenese. V po{tev pridejo tudi pasivne vaje (mobilizacijske tehnike), pri katerih pa je kot pri masa`i potrebna previdnost, da ne povzro~amo ali pove~ujemo bole~ine. Uporaba toplote je odvisna od vazomotori~ne nestabilnosti. V primeru vazokonstrikcije bo bolnik dobro prena{al toploto in tudi ultrazvok, pri vazodilataciji pa je indicirana krioterapija. Nemalokrat bolnik tudi po krioterapiji ob~uti huj{o bole~ino. Tedaj je bolje uporabiti hladne kopeli; ugodno u~inkujejo tudi izmeni~ne, pri ~emer uporabljamo ob hladnih kopelih {e mla~ne, vendar tako, da je interval namakanja v mla~ni vodi znatno kraj{i od ~asa, ko ima roko v hladni. Poleg vseh teh fizikalnih metod je seveda pomemben tudi pristop terapevta, tako fizioterapevta kot zdravnika fiziatra, ki morata biti pri obravnavi dovolj skrbna, pozorna in obzirna. Bolnika je treba tudi pou~iti, da mora opustiti pravo kavo in nikotin, ~e prevladuje vazokonstrikcija, ter alkohol, ~e je pri vazomotori~ni nestabilnosti v ospredju vazodilatacija (22). Zelo pomembno je, da znamo bolnika motivirati. Uspeh zdravljenja je namre~ bolj kot od vseh metod odvisen prav od njegovega sodelovanja. 77

A. HÖFFERLE FELC MORBUS SUDECK ALI KOMPLEKSNI REGIONALNI MED RAZGL 2000; 39 78 LITERATURA 1. Fialka V. The diagnosis of reflex sympathetic dystrophy. PMR 1992; 2: 40 4. 2. Ku A, Lachman E, Tunkel R, Nagler W. Upper limb reflex sympathetic dystrophy associated with occult malignancy. Arch Phys Med Rehabil, 1996; 77 (7): 726 8. 3. Ruiz Lopez R. Current treatment for complex regional pain syndromes. In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 104. 4. Complex regional pain syndromes (CRPS). In: Merskey H, Bogduk N, eds. Classification of chronic pain. Descriptions of chronic pain syndromes and definitions of pain terms. 2nd ed. Seattle; IASP Press; 1994. pp. 40 3. 5. Raj P. Complex regional pain syndromes (Reflex sympathetic dystrophy and causalgia). In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 33 4. 6. Campbell JN. Complex regional pain syndrome and the sympathetic nervous system. Pain 1996 an updated review. Refresher course syllabus. Seattle: IASP Press, 1996: 89 96. 7. Richter D, Brackertz D. Algodystrophie/Morbus Sudeck. Med Orth Tech 1992; 112: 172 6. 8. Charlton JE. Sympathetically maintained pain: alternative non-block techniques. In: Van Zundert A, ed. In: Highlights in regional anaesthesia and pain therapy. III. Barcelona: XIII annual ESRA congress, Permanyer, 1994: 176 80. 9. Baron R. Maier C. Reflex sympathetic dystrophy: skin blood flow, sympathetic vasoconstrictor reflexes and pain before and after surgical sympathectomy. Pain 1996; 67 (2 3): 317 26. 10. Zimmermann M. Plasticity of the nervous system, a mechanism of pain chronicity. In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 102. 11. Gordon N. Reflex sympathetic dystrophy. Brain Dev 1996; 18 (4): 257 62. 12. Moesker A. Chronic regional pain syndrome, CRPS, earlier called RSDS, a metabolic disease? In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 103. 13. Geertzen JHB, de Bruijn H, de Bruijn Kofman AT, Arendzen JH. Reflex sympathetic dystrophy: early treatment and psychological aspects. Arch Phys Med Rehabil 1994; 75: 442 6. 14. Tola MA. Gutierrez JM, Llamazares O, Yugueros I. Muscular spasms associated with a reflex sympathetic dystrophy. Rev neurol 1996; 24 (134): 1278 80. 15. Gonzales Zarco LM, Vidal Marcos A; Ruiz Castro M, Ramos Gonzales MA, Fernandez R, Munos Garcu J, et al. Hospital Principe de Asturias, Alcala de Henares. Madrid. Iontoforezsis con guantetidina para analgesia en distrofia simpaticofefleja en miembro superior. In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 188. 16. Kr~evski [var~ N. Invasive pain treatment. In: Radio frequency pain treatment workshop (international). Maribor: The 25 th anniversary of IASP, 1998: 19 23. 17. Lankford LL. Reflex sympathetic dystrophy. In: Green DP, ed. Operative hand surgery. 2 nd ed. New York: Churchill Livingstone; 1988. pp. 633 63. 18. Zuurmond WW. Langendijk PN, Bezemer PD, Brink HE, de Lange JJ, van Ioennen AC. Treatment of acute reflex sympathetic dystrophy with DMSO 50% in a fatty cream. Acta Anaesthesiol Scand 1996; 40 (3): 364 7. 19. Kemler M, Barendse G, Wildenberg F, van Kleef M. Electrical spinal cord stimulation for reflex sympathetic dystrophy. In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 120. 20. Walsh MT. Therapist's management of reflex sympathetic dystrophy. In: Hunter JM, Mackin EJ, Callahan AD, eds. Rehabilitation of the hand: Surgery and therapy. 4 th ed. St. Louis: Mosby; 1995. pp. 817 33. 21. Lankford LL. Reflex sympathetic dystrophy. In: Hunter JM, Mackin EJ, Callahan AD eds. Rehabilitation of the hand: Surgery and therapy. 4 th ed. St. Louis: Mosby, 1995. pp. 779 815. 22. Jiliaev E, Nazarov V. Pain Magnetotherapy. In: 8 th world congress the pain clinic. Tenerife, 1998: 137 8. 23. Plaskan L. Kompleksni regionalni bole~inski sindrom tipa 1. Gib 1998; XIX/1: 7 9. Prispelo 1. 9. 1999