UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ŽIGA BAUER

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ŽIGA BAUER NOVO MESTO, 2016

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija ALI S ŠPORTNO VADBO IN URAVNOTEŽENO PREHRANO LAHKO UPOČASNIMO UČINKE SARKOPENIJE DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg. SOMENTOR: doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med. RECENZENT: doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg. Avtor: Žiga Bauer Novo mesto, 2016

4 ZAHVALA Zahvaljujem se recenzentu doc. dr. Mateju Majeriču za strokovno usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem mentorici, prof. dr. Maji Pori, za vso pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre mojim staršem za vso njihovo podporo, vztrajnost in razumevanje tekom študija in pri izdelavi diplomskega dela.

5 KLJUČNE BESEDE: sarkopenija, starostniki, vadba, prehrana ALI S ŠPORTNO VADBO IN URAVNOTEŽENO PREHRANO LAHKO UPOČASNIMO UČINKE SARKOPENIJE Žiga Bauer Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športna rekreacija 31 strani; 3 tabele; 1 slika; 44 virov IZVLEČEK Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z uravnoteženo prehrano in športno vadbo vplivamo na potek sarkopenije, ko se le-ta že pojavi. Številne raziskave namreč kažejo, da se upad mišične mase in moči s starostjo da preprečiti, pri tem pa pomembno vlogo igrata prav športna vadba in uravnotežena prehrana. Z uporabo v naprej določenih kriterijev ustreznosti smo pregledali podatkovni zbirki MedLine in SportDiscus. V diplomsko delo smo vključili zgolj raziskave. Pregled teh raziskav kaže, da na sarkopenijo lahko vplivamo tudi, ko se le-ta že pokaže. Kot eden bolj uspešnih dejavnikov se je pokazala vadba za moč, zlasti z vidika pridobivanja mišične mase in mišične moči, medtem ko je funkcionalna vadba prinesla najboljše rezultate z vidika gibalnih sposobnosti. Raziskav, ki bi preučevale učinek uravnotežene prehrane na potek sarkopenije, žal, primanjkuje, obstoječe raziskave pa kažejo, da dodatek beljakovin v prehrani ne igra ključne vloge. Vsekakor na področju sarkopenije primanjkuje raziskav, pomemben dejavnik pri tem pa igrajo nepoenotena definicija in meritve, s katerimi bi ugotavljali sarkopenijo. Posledično so preiskovalci prepuščeni sami sebi. A ne glede na to obstoječe raziskave kažejo, da sarkopenija ni sama po sebi umevna oziroma da se jo da celo preprečiti. Če pa do nje že pride, s primerno vadbo njene učinke lahko upočasnimo.

6 KEY WORDS: sarcopenia, elderly, exercise, nutrition CAN SPORTS EXERCISE AND BALANCED NUTRITION SLOW THE IMPACT OF SARCOPENIA Žiga Bauer University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016 Sports Recreation 31 pages; 3 tables; 1 picture; 44 sources ABSTRACT The purpose of this work was to identify if exercise and balanced nutrition have impact on sarcopenia, after sarcopenia has been diagnosed. Several researches show that decline in muscle mass and muscle strength with age can be prevented, where nutrition and exercise play an important role. Using pre-defined search terms, Medline and SportDiscus databases were searched. Only researches were included in this work. Review of this researches shows, that we can have impact on sarcopenia, even after it is already diagnosed. As one of key factors, strength exercise has been shown, mostly from gain of muscle mass and muscle strength point of view. On the other hand, functional exercise has shown an effective intervention for improving physical performance. There is a lack of researches, which research influence of balanced nutrition on sarcopenia, but current researches show, that protein supplementation doesn t play a key role. On a field of sarcopenia, there is definitely lack of researches, and non-standardized definition of sarcopenia and measurements play a key role. Consequently researches are left to themselves. But no matter what, current researches show that sarcopenia can be prevented. And when it gets to sarcopenia, it can be slowed down with proper exercise.

7 Kazalo 1 UVOD POMEN ŠPORTNE VADBE POMEN VADBE ZA MOČ POMEN URAVNOTEŽENE PREHRANE SARKOPENIJA POGOSTOST SARKOPENIJE VZROKI ZA SARKOPENIJO POSLEDICE SARKOPENIJE UGOTAVLJANJE SARKOPENIJE METODE DELA ISKALNI NIZI IN BAZE PODATKOV KRITERIJI USTREZNOSTI REZULTATI VPLIV VADBE NA POTEK SARKOPENIJE VPLIV PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE KOMBINIRAN VPLIV VADBE IN PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE RAZPRAVA VPLIV VADBE NA POTEK SARKOPENIJE VPLIV PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE KOMBINIRAN VPLIV VADBE IN PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE SKLEP VIRI... 29

8 Kazalo slik: Slika 1: Izbor raziskav Kazalo tabel: Tabela 1: Povzetek učinka vadbe na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti Tabela 2: Povzetek učinka prehrane na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti Tabela 3: Povzetek kombiniranega učinka vadbe in prehrane na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti... 24

9 1 UVOD Ljudje naj bi bili že po naravi zdravi in aktivni, vendar je očitno, da večina od nas, ki živi v sodobnih in razvitih družbah, ne dosega tega ideala. Hkrati pa strokovnjaki ugotavljajo, da skoraj vse bolezni izhajajo iz okoljskih razmer. Raziskave, opravljene v zadnjih osemdesetih letih, kažejo, da se večina bolezni lahko učinkovito pozdravi z odpravljanjem vzrokov oziroma okoljskih razmer. Med slednje spadajo predvsem zdravju koristna prehrana, primerna telesna dejavnost, čist zrak, čista voda, psihološko udobje in primerna izpostavljenost soncu (McDougall in McDougall, 2011).»Staranje je proces, ki vpliva tudi na delovanje živčno-mišičnega sistema. Ker je mobilnost osnova naše komunikacije, so spremembe v delovanju živčno-mišičnega sistema še toliko bolj opazne in pomembne za kvaliteto življenja.«(strojnik, 2012, str. 80). Mobilnost pa je odvisna od naših mišic, predvsem njihove sposobnosti razvijanja sile, kar omogoča gibanje. Zmanjšanje mišične moči tako pomembno vpliva na poslabšanje kvalitete življenja starejših oseb (Strojnik, 2012). 1.1 POMEN ŠPORTNE VADBE»Redna športna dejavnost predstavlja del telesne dejavnosti in je ena od najpomembnejših sestavin zdravega življenjskega sloga, ki lahko vpliva na človekovo zdravje in s tem na dvig kakovosti življenja«(pori, Pori, Jakovljević in Šćepanović, 2012, str. 5). Kot še navajajo Pori idr. (2012), se za ohranjanje zdravja tedensko priporoča vsaj 150 min telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 min telesne dejavnosti visoke intenzivnosti. Za krepitev zdravja pa se tedensko priporoča vsaj 300 min telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 150 min visoko intenzivne telesne dejavnosti. S starostjo se ljudje gibljemo manj, prav tako pa se zmanjšuje intenzivnost gibanja, kar vodi v izgubo mišične mase, to pa do zmanjšane sposobnosti mišic, da razvijejo silo. S starostjo tako nazadovanje največje mišične sile postaja vedno večje (Strojnik, 2012). Na preprečevanje izgube mišične moči in mišične mase lahko pomembno vpliva vadba za moč (Strojnik, 2012). Številne raziskave (Arain in Obuchi, 2011; Kim idr., 2015b; Strandberg idr., 2015; Zenith idr., 2014) ugotavljajo koristi telesne dejavnosti tako z vidika gibalnih sposobnosti kot tudi mišične moči in mišične mase. Redna telesna dejavnost bi ravno zato morala biti del vsakdana, torej glavna sestavina prostega časa v vseh starostnih obdobjih (Pori idr., 2012). 9

10 1.1.1 POMEN VADBE ZA MOČ V preteklosti je bila večina programov vadb usmerjenih v izboljšanje kardiovaskularnega sistema oziroma vzdržljivosti, a novejše smernice izpostavljajo pomen predvsem razvoja mišične moči, mišične vzdržljivosti, ravnotežja in gibljivosti. Na vse te sposobnosti pa naj bi najbolj vplivala prav vadba za moč, ki kot edini način vadbe vpliva tudi na povečanje mišične moči in mišične mase. In ravno zato je vključitev vadbe za moč v programe vadbe za starejše še toliko bolj pomembna (Strojnik, 2012). Kot še najava Strojnik (2012), se priporoča uporabo bremen med 1 in 3 RM (repetition maximum največje število ponovitev), saj je pri teh obremenitvah povečanje mišične sile največje. Različni avtorji (Csapo in Alegre, 2016; Roig idr., 2009; Tanner idr., 2015; Thiebaud idr., 2013; Vechin idr., 2015) pomen vadbe za moč le še poudarjajo, saj v svojih raziskavah ugotavljajo pozitiven učinek vadbe za moč na mišično moč in mišično maso. Csapo in Alegre (2016) med drugim celo ugotavljata, da že vadba z bremeni, ki predstavljajo 45 % 1 RM, povzroči znatno povečanje mišične moči ob zadostnem številu ponovitev. Vechin idr. (2015) ter Thiebaud idr. (2013) med drugim ugotavljajo, da lahko vadba z omejenim pretokom krvi (okluzijo) in manjšimi bremeni prinese podobne rezultate kot visoko intenzivna vadba z velikimi bremeni ob normalnem pretoku krvi v mišicah. To je lahko še posebej pomembno pri starostnikih, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso sposobni izvajati visoko intenzivne vadbe z velikimi bremeni. 1.2 POMEN URAVNOTEŽENE PREHRANE»Noben fiziološki dejavnik ali zelo pomemben trenutek ni tako ključen za blaginjo človeštva, kot je prehrana«(chittenden, 1904, str. VII). Campbell in Campbell (2012) ugotavljata, da je kakovostna hrana najmočnejše orožje proti boleznim in slabemu zdravju. Z navedenim se strinjata tudi Dervišević in Vidmar (2011), ki trdita, da je hrana dejavnik zdravstvene zaščite. Hrana nedvomno predstavlja enega osrednjih dejavnikov za zdravje. Prav tako predstavlja tisti del življenjskega sloga, na katerega je poleg telesne dejavnosti najlažje vplivati. A danes največji izziv ne predstavlja vprašanje o pomenu prehrane, temveč vprašanje o tem, kakšna prehrana je zdrava. Javnost je glede zdrave prehrane precej deljena, od zagovornikov ti.»mešanega«prehranjevanja (središče prehranjevanja predstavljajo meso, mleko, ribe, jajca in olja) do različnih oblik vegetarijanstva in veganstva (Jakše, 2016). Raziskovalci se večinoma usmerjajo v preučevanje učinka beljakovin v prehrani, kadar je govora o mišični masi in mišični moči. A kot ugotavljajo Boone idr. (2015) ter Hickson (2015), 10

11 dodatek beljakovin po sami vadbi ne prinaša bistvenega izboljšanja rezultatov ne z vidika mišične mase ne mišične moči ali gibalnih sposobnosti. Podobno Welch (2014) in Verlaan idr. (2015) ugotavljajo, da pri izgubi mišične mase, povezane s starostjo, ne gre (le) za pomanjkanje beljakovin, temveč igrajo pomembno vlogo predvsem bazična prehrana, prehrana z visoko vsebnostjo antioksidantov, različni vitamini in minerali. Kim, Lee, Kye, Chung in Kim (2015b) ugotavljajo, da imajo starejše ženske, ki uživajo več zelenjave in so hkrati telesno dejavne, višjo mišično maso. 1.3 SARKOPENIJA Sarkopenija je definirana kot izguba skeletne mišične mase in moči, povezana s starostjo. Začne se že v četrtem desetletju življenja, podatki pa kažejo, da se mišična masa in moč izgubljata linearno, z do 50 % izgubljene mišične mase do 8. desetletja življenja. Glede na to, da mišična masa predstavlja do 60 % celotne telesne teže, imajo lahko patološke spremembe tega pomembnega, metabolično aktivnega tkiva pomembne posledice za starostnike (Walston, 2012). Izguba mišične moči je povezana s počasnejšo hojo, slabšo vzdržljivostjo, nezmožnostjo dvigniti se s stola, poveča se možnost padca, povečana je možnost za invalidnost (Mangione, Miller in Naughton, 2010) POGOSTOST SARKOPENIJE Raziskave razširjenosti sarkopenije se med seboj precej razlikujejo, kar je predvsem posledica nesoglasij na račun definicije in ugotavljanja sarkopenije. Razpon razširjenosti sarkopenije tako sega od 5 % do 24 % pri starostnikih, mlajših od 70 let, in do 50 % pri starostnikih, starejših od 80 let (Waters idr., 2010). Številne raziskave (Cruz-Jentoft idr., 2014; Waters idr., 2010) navajajo, da pojavnost sarkopenije s starostjo narašča VZROKI ZA SARKOPENIJO Kot navaja Walston (2012), gre pri sarkopeniji predvsem za zmanjšanje količine in velikosti skeletnih mišičnih vlaken, zlasti mišičnih vlaken tipa 2 oz. hitrih mišičnih vlaken. 11

12 Vzrokov za nastanek sarkopenije naj bi bilo po Walstonu (2012) več. Od okoljskih vzrokov, kamor štejemo zmanjšanje telesne dejavnosti in nezadosten vnos hranil, do različnih sprožilcev bolezni, vnetnih procesov, mitohondrijskih nepravilnosti, izgube motoričnih ploščic, zmanjšanega števila satelitskih celic in hormonskih sprememb. Okoljski vzroki se nanašajo na več dejavnikov, povezanih z biološkim staranjem, ki pripeljejo do upada mišične mase in moči. Okoljski vzroki sprva pripomorejo k zmanjšanju števila motoričnih ploščic, kar se odraža v izpadu hitrih mišičnih vlaken. Kot drugo se okoljski vzroki kažejo v upadu hormonov, ki so pomembni za vzdrževanje mišične mase, vključno z inzulinu podobnim rastnim faktorjem IGF 1, testosteronom, estrogenom in dehidroepiandrosteron sulfatom, ki skupaj pripomorejo k nastanku sarkopenije. Kot tretje se okoljski vplivi kažejo pri povečanju števila vnetnih procesov, kar privede do poslabšanega obnavljanja mišic (Walston, 2012) POSLEDICE SARKOPENIJE Trenutno velja prepričanje, da sarkopenija vpliva na izgubo funkcije, šibkost in invalidnost. Povezana je tudi z akutnimi in kroničnimi bolezenskimi stanji, povečano inzulinsko odpornostjo, utrujenostjo, padci in smrtnostjo. Med kroničnimi bolezenskimi stanji je sarkopenija povezana predvsem z revmatološkimi stanji, zlasti revmatoidnim artritisom med ženskami (Walston, 2012) UGOTAVLJANJE SARKOPENIJE Klinične raziskave so precejšnji izziv, saj brez klinično potrjene definicije ne obstajajo niti ustrezni kriteriji za določitev sarkopenije (McLean in Kiel, 2015). V preteklosti so se raziskovalci zavzemali za vključitev meritev mišične moči oz. funkcionalnih meritev, povezanih z močjo, kot je recimo moč prijema in/ali hitrost hoje, skupaj z meritvami mišične mase. Kljub temu pa do soglasja še ni prišlo (Walston, 2012). Brez ustreznih, standardiziranih kriterijev so raziskovalci prepuščeni lastni izbiri, kako ugotavljati sarkopenijo. Nekateri se odločajo za izključno meritve mišične mase, spet drugi za meritve mišične moči ali funkcionalnosti, vedno več pa je raziskav, kot navajata McLean in Kiel (2015), ki ugotavljajo, da je diagnosticiranje sarkopenije izključno na podlagi mišične mase nezadostno. EWGSOP (European Working Group on Sarcopenia in Older People) (2010) tako predlaga, da se prisotnost sarkopenije ugotavlja na podlagi vsaj 2 parametrov, mišične mase in mišične funkcije (moči ali zmogljivosti). 12

13 Mišično maso lahko merimo z naslednjimi metodami: - CT (Computed tomography računalniška tomografija) je zelo natančna metoda meritev, ki lahko loči maščobno maso od preostalih mehkih tkiv, s čimer spada med bolj primerne za ugotavljanje deleža mišične mase. Metoda spada med dražje, merjenci pa so izpostavljeni sevanju. - MRI (Magnetic resonance imaging slikanje z magnetno resonanco) je prav tako zelo natančna metoda meritev, ki lahko loči maščobno maso od preostalih mehkih tkiv, s čimer spada med bolj primerne za ugotavljanje deleža mišične mase. Metoda spada med dražje, merjenci pa so izpostavljeni sevanju. - DXA (Dual energy X-ray absorptiometry - rentgen) je alternativna, varnejša metoda od CT in MRI, saj ni izpostavljenosti tveganju. S to metodo lahko ločimo maščobno, kostno in mišično tkivo. Slabost te metode je, da tehnologija ni prenosna. - BIA (Bioimpedance analysis bioimpedančna analiza) je cenejša metoda, enostavna za uporabo, ki daje rezultate, primerljive tistim, dobljenim z MRI. BIA naprave so po večini prenosne. - TBK/PBK (Total or partial body potassium per fat-free soft tissue - popolna ali delna vsebnost kalija) je metoda, s katero merimo vsebnost kalija v pustih tkivih. Skeletno mišičje vsebuje več kot 50 % celotne vsebnosti kalija v telesu, na podlagi katerega lahko določimo delež mišičja. - Antropometrične meritve izračuni, narejeni na podlagi obsega nadlahti in kožne gube nadlakti. Tudi obseg meč, manjši od 31 cm, je povezan z invalidnostjo. A spremembe s starostjo prinašajo večja odstopanja meritev zaradi izgube elastičnosti kože in maščobnih oblog (Cruz-Jentoft idr., 2010). Metode, s katerimi ugotavljamo mišično moč: - Moč prijema Izometrična jakost prijema je močno povezana z močjo spodnjih ekstremitet, močjo iztegovalk kolena in prečnim prerezom mečnih mišic. - Moč upogibalk/iztegovalk kolena Moč (opravljeno mišično delo v enoti časa) se s starostjo izgublja precej hitreje od jakosti, zato je moč boljši pokazatelj mišične aktivnosti. Metoda meritev moči upogibalk/iztegovalk kolena ima omejitve predvsem pri mobilnosti opreme. - PEF (Peak expiratory flow - maksimalni ekspiratorni volumen) je dober pokazatelj jakosti respiratornih mišic. Zaradi pomanjkanja raziskav te metode se metoda ne priporoča kot samostojna (Cruz-Jentoft idr., 2010). Metode, s katerimi ugotavljamo mišično zmogljivost: 13

14 - SPPB (Short Physical Performance Battery) test, ki ovrednoti ravnotežje, hojo, jakost in vzdržljivost s preučevanjem posameznikove sposobnosti vztrajanja v stoji snožno v različnih položajih, časa hoje na 2,5 metra, časa vstajanja in usedanja na stol (5 ponovitev). - običajna hitrost hoje meritve časa pri običajni hitrosti hoje na 6 m razdalji. - TGUG (Timed get-up-and-go test) Gre za test, kjer mora testiranec vstati s stola, prehoditi krajšo razdaljo, se obrniti za 180 vrniti k stolu in se usesti. Ravnotežje pri tej metodi se meri s pomočjo 5 stopenjske lestvice. - SCPT (Stair climb power test test hoje po stopnicah) test za določanje oslabljene moči nog. Rezultati so skladni z nekaterimi drugimi, bolj kompleksnimi metodami, kot je potisk z nogami (Cruz-Jentoft idr., 2010). 14

15 2 METODE DELA 2.1 ISKALNI NIZI IN BAZE PODATKOV Pregledali smo podatkovni zbirki SportDiscus in Medline, kjer smo uporabili iskalni niz»sarcopenia and excercise and nutrition and older adults«. Dodatno iskanje v podatkovni zbirki SportDiscus in Medline je bilo uporabljeno za iskalni niz»sarcopenia and elderly and intervention and treatment«. V diplomsko delo smo vključili zgolj raziskave. V diplomsko delo so vključene tudi raziskave, ki so bile zajete v člankih, najdenih v zgornjih iskalnih nizih. 2.2 KRITERIJI USTREZNOSTI Izmed vseh raziskav smo izbrali tiste, ki so ustrezale v naprej določenim kriterijem. Kriteriji ustreznosti so bili: Raziskava mora biti v angleščini. Raziskava mora biti narejena na ljudeh. Raziskava ne sme biti podprta/financirana s strani podjetij/korporacij. Preiskovanci v raziskavah morajo biti starejši od 50 let. Preiskovanci v raziskavah morajo imeti zmanjšano mišično maso in mišično funkcionalnost (moč in/ali vzdržljivost) pred pričetkom raziskave (namen diplomskega dela je ugotoviti, ali lahko upočasnimo učinke sarkopenije potem, ko se je le-ta že pojavila). 15

16 Slika 1: Izbor raziskav Slika 1 prikazuje izbor raziskav, vključenih v diplomsko delo. Izmed 340 zadetkov jih je bilo 82 podrobneje pregledanih. Ostalih 258 zadetkov je bilo izločenih že po pregledu naslova in povzetka. Izmed 82 podrobneje pregledanih zadetkov je 5 raziskav ustrezalo kriterijem ustreznosti. Ker je bilo med zadetki tudi kar nekaj člankov, smo pregledali literaturo, ki je bila uporabljena v teh člankih. 6 raziskav iz člankov je ustrezalo kriterijem ustreznosti. Skupno je tako v diplomsko delo vključenih 11 raziskav. 16

17 3 REZULTATI Izmed 11 raziskav jih je 10 preučevalo vplive vadbe na sarkopenijo, 3 raziskave so preučevale vpliv prehrane na sarkopenijo, 1 raziskava pa je preučevala kombiniran vpliv vadbe in prehrane. 3.1 VPLIV VADBE NA POTEK SARKOPENIJE 10 raziskav, ki je izpolnjevalo kriterije ustreznosti, je preiskovalo učinke vadbe na različne mišične parametre. Raziskave so bile narejene na različnih populacijah starosti med 60 in 90 leti (tabela 1). Vpliv vadbe je bil ocenjen na podlagi parametrov sestave telesa (9 raziskav), mišične moči (8 raziskav) in na podlagi funkcionalnih testov (6 raziskav). Fielding in sodelavci (2007) so primerjali vpliv vadbe in izobraževanja o zdravju na dejavnike invalidnosti med sedečimi starejšimi. V raziskavo so bili vključeni starostniki med 70. in 89. letom starosti, ki na SPPB testu (Short Physical Performance Battery) niso dosegali rezultatov, boljših od 9. Po koncu raziskave, ki je trajala 12 mesecev, so se rezultati SPPB testa izboljšali pri udeležencih, ki so bili v povprečju aktivni več kot 150min/teden. Vadeči so prav tako izboljšali rezultate moči iztegovalk kolena. Bonnefoy in sodelavci (2003) so ugotavljali vpliv kombinacije vadbe in dodatka beljakovin v prehrani na sestavo telesa in mišično moč. V raziskavo je bilo vključenih 57 slabotnih (frail) starostnikov, starejših od 72 let, ki so pred tem vsaj 3 leta živeli v domovih za ostarele. Vadba za moč ni pokazala statistično značilnih sprememb v mišični moči iztegovalk kolena, prav tako ni bilo sprememb v telesni sestavi. Do izboljšanja je prišlo le pri testu funkcionalnosti. V raziskavi Effects of physical ativity on strength and skeletal muscle fat infiltration in older adults (Goodpaster idr., 2008) so raziskovali učinek telesne dejavnosti na preprečitev izgube mišične moči in mišične mase ter povečanje maščobne mase s starostjo. V raziskavi je sodelovalo 42 pretežno sedečih starostnikov med 70. in 89. letom, ki so pri SPPB testu dosegali rezultate do 9, hkrati pa so bili sposobni prehoditi 400 m v 15 minutah brez pomoči. Po 12 mesecih sta tako skupina, ki je bila telesno dejavna kot kontrolna skupina, izgubili telesno težo in mišično maso stegen. Kontrolna skupina je v času raziskave povečala maščobno maso za 18 % na predelu stegen in izgubila mišično moč iztegovalk kolena, medtem ko pri telesno dejavni skupini spremembe teh dveh parametrov niso statistično značilne. V raziskavi Resistance training induces qualitative changes in muscle morphology, muscle architecture, and muscle function in elderly postoperative patients (Suetta idr., 2008) so preučevali vpliv različnih oblik telesne dejavnosti na mišično moč, velikost mišičnih vlaken, arhitekturo mišic in mišično funkcijo pri starostnikih, ki so bili deležni operacije kolka zaradi osteoartritisa. Sodelovalo je 36 starostnikov med 60. in 79. letom starosti. Po 12 tednih je skupina, ki je bila deležna treninga moči, izboljšala rezultate mišične moči, funkcionalnih 17

18 testov, prav tako je prišlo do povečanja v mišičnih vlaknih in kotu penacije. Skupina, ki je bila udeležena v telesni dejavnosti z elektrostimulacijo, je izboljšala rezultate funkcionalnih testov, pri ostalih testih pa ni prišlo do sprememb. V kontrolni skupini se rezultati niso izboljšali pri nobenem od testov, prišlo pa je do poslabšanja v kotu penacije. V raziskavi Efficacy of Resistance and Task-Specific Exercise In Older Adults Who Modify Tasks of Everyday Life (Manini idr., 2007) so preučevali vpliv različnih oblik vadbe na opravljanje dnevnih nalog in invalidnost. V raziskavi je sodelovalo 32 starostnikov povprečne starosti 76 let, ki so imeli poslabšano moč iztegovalk kolena in so imeli težave pri nalogah vstajanja s stola in hoje po stopnicah. Rezultati po desetih tednih so pokazali izboljšanje mišične moči kolena in moči upogibalk komolca v skupinah, ki sta bili deležni vadbe moči in kombinirane vadbe, medtem ko samo funkcionalna vadba ni pokazala sprememb. Sestava telesa se ni statistično spremenila v nobeni od skupin. Opravljanje dnevnih nalog (sesanje in prenašanje košare perila) pa se je izboljšalo v vseh 3 skupinah. Liu in sodelavci (2014) so raziskovali vpliv telesne dejavnosti na sarkopenijo med 177 starejšimi, starosti med 70 in 89 let, ki so bili v nevarnosti za invalidnost in so dosegali rezultate pri testu SPPB do 10. Po dvanajstih mesecih je skupina, ki je bila telesno dejavna, dosegala boljše rezultate SPPB testov in testa hoje na 400 m kot skupina, ki je sodelovala v seminarjih, a ta razlika ni bila statistično značilna. Po 12 tednih so 3 vadeči v telesno dejavni skupini postali nesarkopenični, 10 pa jih je postalo sarkopeničnih. V kontrolni skupini so 4 postali nesarkopenični, 3 pa sarkopenični. V raziskavi, narejeni na sarkopeničnih Malezijcih (Shahar idr., 2013), so preiskovali vpliv vadbe in beljakovinskega prehranskega dopolnila na telesno sestavo, gibalne sposobnosti in oksidativni stres. V raziskavi je sodelovalo 65 sarkopeničnih starejših, starosti med 60 in 74 let. Po 12 tednih je skupina, ki je bila telesno dejavna, najbolj izboljšala rezultate sestave telesa (nižja maščobna masa, višja mišična masa), prav tako pa je najbolj napredovala v moči rok. V raziskavi Lower extremity power training in elderly subjects with mobility limitations (Reid idr., 2008) so preučevali vpliv različnih metod treninga moči na mišično moč pri starostnikih, starejših od 65 let, živečih v domovih za ostarele in ki so pri SPPB testu dosegali rezultate do 9. Po 12 tednih se je maksimalna mišična moč iztegovalk kolena povečala pri obeh skupinah, ki sta bili udeleženi v vadbi za moč, ne pa tudi v kontrolni skupini. V sestavi telesa ni prišlo do sprememb v nobeni od skupin. V raziskavi, ki je bila narejena na starejših ženskah, v nevarnosti za pojav sarkopenije (Kemmler idr., 2012), je sodelovalo 60 žensk starejših od 70 let. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv elektrostimulacije na sestavo telesa in mišično moč trupa ter nog. Po 54 tednih se mišična masa pri skupini, ki je bila udeležena v elektrostimulaciji, ni spremenila, medtem ko je pri kontrolni skupini upadla. Abdominalna maščobna masa se je povečala pri kontrolni skupini, pri skupini, ki je bila udeležena v elektrostimulaciji, pa je upadla. Celokupna maščobna masa je upadla pri obeh skupinah. Mišična moč iztegovalk trupa in nog se je 18

19 povečala pri skupini, udeleženi v elektro stimulaciji, med tem ko je pri kontrolni skupini ostala nespremenjena (moč iztegovalk nog) oz. se je celo zmanjšala (moč iztegovalk trupa). V raziskavi Effects of progressive resistance training on body composition in frail older adults (Binder idr., 2005) so na 91 starostnikih, starejših od 78 let, preverjali učinek vadbe za moč na telesno sestavo pri slabotnih (frail) starejših. Vsi sodelujoči v raziskavi so živeli v domovih za ostarele. Po 6 mesecih se je pusta telesna masa povečala pri telesno dejavni skupini, ne pa tudi v kontrolni skupini. Maksimalna moč se je povečala pri telesno dejavni skupini bolj kot pri kontrolni skupini. 19

20 Tabela 1 Povzetek učinka vadbe na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti Raziskava Raziskovanci Vzorec (M/Ž) Fielding idr., 2007 Bonnefoy idr., 2003 Goodpaster idr., 2008 Suetta idr., 2008 Manini idr., 2007 Liu idr., 2014 Sedeči starejši, SPPB <9 Starost, leta (SD) [razpon] Krhki (Frail) [>72] Sedeči starejši, SPPB <9 Postoperativni starejši Starejši, nesposobni opravljati dnevne naloge, v nevarnosti za invalidnost Sedeči starejši, SPPB <10, sarkopenični in Trajanje raziskave (meseci) Intervencija Vadba 424 [70 89] GA; CG (izobraževanje o zdravju) 42 (11/31) 28 (13/15) 9 GA, GA + PD; CG (placebo) [70 89] 12 GA; CG (izobraževanje o zdravju) [60 86] 3 VM, ES, CG (standardna rehabilitacija) Meritve Končni rezultat rezultatov SPPB GA skupina je izboljšala rezultate SPPB v primerjavi s CG (p = 0.017) FFM; MS; HH; CR, SC TT; MM (CT); MS MS; MB; MP; SC; 32 75,8 2,5 VM; FV; VM + FV MS; BC (DEXA); HH; R; opravljanje dnevnih nalog (sesanje, nošenje košare) 177 [70 89] GA; CG (izobraževanje o zdravju) SPPB; HH; MM (DEXA) PD skupina je povečala MS po 3 mesecih (p = 0.03), kasneje sprememba ni statistično značilna; FFM se je povečala, vendar sprememba ni statistično značilna (p = 0.10); vadba ni povečala MS, izboljšala pa je CR (p 0.01); BMI se je povečal pri PD skupini in zmanjšal pri CG skupini. Spremembe SC niso statistično značilne. TT se je zmanjšala v obeh skupinah; CT je pokazal izgubo stegenskih mišic v obeh skupinah; CG skupina je izgubila MS iztegovalk kolena, pri GA skupini pa ta sprememba ni statistično značilna. MS se ni spremenila v ES in CG skupini, pri VM skupini pa je prišlo do povečanja MS (p < 0.05); MB je pokazala povečanje vseh 3 tipov mišičnih vlaken v VM skupini, ne pa tudi v ES in CG skupini (p < 0.05); MP je pokazala 22 % povečanje kota penacije Vastus Lateralis pri VM skupini (p < 0.05), pri ES skupini sprememb ni bilo, pri CG skupini pa je prišlo do 11 % poslabšanja (p < 0.05); debelina vlaken Vastus Lateralis se je pri VM skupini povečala (p = 0.05), pri ES in CG skupini ni prišlo do sprememb; SC se je izboljšala pri VM in ES skupini ( p < 0.05), pri CG pa ni prišlo do sprememb. VM in VM + FV skupini sta izboljšali MS, pri FV skupini ni sprememb; vse tri skupine so izboljšale sposobnost opravljanja dnevnih nalog. Spremembe HH, spremembe R in BC niso statistično značilne. SPPB se je izboljšal pri GA skupini bolj kot pri CG skupini (p = 0.12, p = 0.04); HH se je izboljšala pri GA skupini bolj kot pri CG skupini ( 20

21 Shahar idr., 2013 Reid idr., 2008 Kemmler idr., 2012 Binder idr., 2005 nesarkopenični Sarkopenični Malezijci V skupnosti živeči starejši, SPPB < 9 Osteopenične ženske, fokus na sarkopeniji V skupnosti živeči, sedeči starejši, krhki 65 (47/18) 57 74,2 [60 74] 3 GA; GA + PD; CG BIA; SFT; CR, MS rok; R; HS; HH; 8- foo up and go test [65 94] 3 hvm; svm; CG (vadba gibljivosti) [>70] 12 ES; CG (vadba brez ES) [>78] 9 GA; CG (vadba doma) mms (1 RM LP in KE); MS (5 ponovitev LP in KE pri 40 % in 70 % 1 RM); BC (DEXA) TT; MM; FFM; AFM; FM; mms nog; mms trupa MS (upogib/izteg kolena, 1 RM); BC (FFM, FM z DEXA; MRI) p = 0.36, p = 0.28); 3 udeleženci GA skupine so postali nesarkopenični, 10 pa jih je postalo sarkopeničnih (p = 0.20). 4 udeleženci CG skupine so postali nesarkopenični, 3 pa so postali sarkopenični (p = 0.85) Pozitivne spremembe BIA meritev so največje pri GA skupini (nižja FM, višja FFM), PD skupina je izgubila največ teže in najbolj znižala BMI; CR se je najbolj izboljšal pri PD skupini; MS rok se je najbolj izboljšala pri GA skupini; R se je najbolj izboljšalo pri PG skupini, pri HS in HH ni sprememb. mms KE se je povišala tako pri svm (41 %), kot pri hvm (49 %) skupini; mms LP se ni statistično spremenila; MS KE se je povečala pri 40 % in 70 % v obeh skupinah glede na CG (p < 0.01), razlik med skupinama ni; MS LP se ni statistično spremenila; sprememb BC ni (p = 0.71). TT se ni bistveno spremenila glede na skupini; razlike med ES in CG so bistvene pri MM (p =0.009) in FFM (p = 0.008); AFM se je zmanjšala pri ES (p = 0.040) in povečala pri CG (p = 0.431); FM se je pri obeh skupinah nekoliko znižala; mms nog in mms trupa višja pri ES in enaka (mms nog) ali nižja (mms trupa) pri CG. 1 RM večji za 17 % (upogib kolena) oz. 43 % (izteg kolena); FFM se najbolj povečala pri GA skupini (p = 0.005); MM nog se je najbolj povečala pri GA skupini (p = 0.03); FM se ni bistveno spremenila med skupinami. 1 RM, maksimalna obremenitev pri 1 ponovitvi; AFM, abdominalna maščobna masa; BC, sestava telesa; BIA, bioimpedančna analiza; CG, kontrolna skupina; CT, računalniška tomografija; CR, vstajanja s stola; DEXA, rentgen; ES, elektrostimulacija; FFM; brezmaščobna masa; FM, maščobna masa; FV, funkcionalna vadba; GA, telesna dejavnost, HH, hitrost hoje; HS, moč prijema rok (handgrip strength); hvm, high-velocity high-power training; KE, izteg kolena; LBM, pusta telesna masa; LP, potisk z nogami; M, moški; MB, mišična biopsija; MM, mišična masa; mms, maksimalna mišična moč; MRI, magnetna resonanca; MS, mišična moč; MP, mišična penacija; PD, prehransko dopolnilo; R, ravnotežje; SC, hoja po stopnicah; SFT, test zmogljivosti starejših; SPPB, Kratka baterija fizične zmogljivosti; svm, slow-velocity progressive resistance training; TT, telesna teža; VM, vadba moči; Ž, ženske. 21

22 3.2 VPLIV PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE 3 raziskave, ki so izpolnjevale kriterije ustreznosti, so preiskovale učinke prehrane na različne mišične parametre. Raziskave so bile narejene na različnih populacijah, starosti nad 60 let (tabela 2). Vpliv prehrane je bil ocenjen na podlagi parametrov sestave telesa (vse 3 raziskave), mišične moči (2 raziskavi) in na podlagi funkcionalnih testov (vse 3 raziskave). V raziskavi, ki so jo izvedli Bauer in sodelavci (2015), je sodelovalo 380 sarkopeničnih starejših, starejših od 65 let. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali lahko beljakovine kot dodatek k prehrani skupaj z vitaminom D in levcinom izboljšajo parametre sarkopenije. Po 13 tednih je skupina, ki je prejemala prehransko dopolnilo, pokazala večji napredek pri testu Chair-Stand, prav tako je bolj povečala mišično maso kot kontrolna skupina. Obe skupini sta izboljšali rezultate SPPB testa in testa Handgrip strength. V raziskavi, žal, ni podatka o tem, ali sta bili skupini v času raziskave telesno dejavni. Bonnefoy in sodelavci (2003) so ugotavljali vpliv kombinacije vadbe in dodatka beljakovin v prehrani na sestavo telesa in mišično moč. V raziskavo je bilo vključenih 57 slabotnih (frail) starostnikov, starejših od 72 let, ki so pred tem vsaj 3 leta živeli v domovih za ostarele. Po 9 mesecih je skupina, ki je prejemala prehransko dopolnilo, povečala mišično moč, do sprememb v mišični masi ni prišlo. ITM se je povečal v skupini, ki je prejemala prehransko dopolnilo, zmanjšal pa pri placebo skupini. V raziskavi, narejeni na sarkopeničnih Malezijcih (Shahar idr., 2013), so preiskovali vpliv vadbe in beljakovinskega prehranskega dopolnila na telesno sestavo, gibalne sposobnosti in oksidativni stres. V raziskavi je sodelovalo 65 sarkopeničnih starejših, starosti med 60 in 74 let. Po 12 tednih je skupina, ki je prejemala prehransko dopolnilo, izgubila največ telesne teže, in tudi najbolj znižala ITM, vendar sprememba telesne sestave ni bila statistično značilna. Največji napredek skupine ki je prejemala prehransko dopolnilo pa je bil pri funkcionalnih testih. 3.3 KOMBINIRAN VPLIV VADBE IN PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE Kombiniran vpliv vadbe in prehrane je preučevala 1 raziskava, ki je pokazala izboljšanje tako rezultatov funkcionalnih testov kot tudi mišične moči. V raziskavi, narejeni na sarkopeničnih Malezijcih (Shahar idr., 2013), so preiskovali vpliv vadbe in beljakovinskega prehranskega dopolnila na telesno sestavo, gibalne sposobnosti in oksidativni stres. V raziskavi je sodelovalo 65 sarkopeničnih starejših, starosti med 60 in 74 let. 22

23 Skupina, ki je bila telesno dejavna in je hkrati prejemala prehransko dopolnilo, sicer ni izboljšala rezultatov telesne sestave, je pa izboljšala rezultate pri testih mišične moči in funkcionalnih testih. 23

24 Tabela 2 Povzetek učinka prehrane na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti Raziskava Raziskovanci Vzorec (M/Ž) Bauer idr., 2015 Bonnefoy idr., 2003 Shahar idr., 2013 Sarkopenični starejši, SPPB 4 9 Starost, leta (SD) [razpon] ,7 [> 65] Krhki (Frail) [> 72] Sarkopenični Malezijci 65 (47/18) Trajanje raziskave (meseci) Intervencija Prehrana 4 PD (40 g sirotkinih beljakovin/dan; 1600IU vit. D/dan); CG (placebo) 9 PD (400 kcal, 30 g beljakovin/dan); GA + PD; CG (placebo) [60 74] 3 PD (20 g ali 40 g sojinih beljakovin/dan); GA + PD; CG Meritve rezultatov HS; SPPB; MM (DEXA); CR; HH; R FFM; MS; HH; CR, SC BIA; SFT; CR, MS rok; R; HS; HH; 8- foo up and go test Končni rezultat HH in SPPB sta se izboljšala pri obeh skupinah; PD skupina je bolj napredovala pri CR (p = 0.018), HS (p = 0.005) in pridobila več MM ( p = 0.045); sprememb R ni. PD skupina je povečala MS po 3 mesecih (p = 0.03), kasneje sprememba ni statistično značilna; FFM se je povečala, vendar sprememba ni statistično značilna (p = 0.10); ITM se je povečal pri PD skupini in zmanjšal pri CG skupini. Spremembe SC niso statistično značilne. PD skupina je najbolj zmanjšala TT in ITM, najbolj izboljšala CR, prav tako pa izboljšala MS rok, vendar ne toliko kot GA in GA + PD; 8-foot up and go test se je najbolj izboljšal pri PD skupini. BIA, bioimpedančna analiza; CG, kontrolna skupina; CR, vstajanja s stola; DEXA, rentgen; FFM; brezmaščobna masa; GA, telesna dejavnost, HH, hitrost hoje; HS, moč prijema rok (handgrip strength); ITM, indeks telesne mase; M, moški; MM, mišična masa; MS, mišična moč; PD, prehransko dopolnilo; R, ravnotežje; SC, hoja po stopnicah; SFT, test zmogljivosti starejših; SPPB, Kratka baterija fizične zmogljivosti; TT, telesna teža; Ž, ženske. Tabela 3 Povzetek kombiniranega učinka vadbe in prehrane na sarkopenijo iz raziskav, ki izpolnjujejo kriterije ustreznosti Raziskava Raziskovanci Vzorec (M/Ž) Shahar idr., 2013 Sarkopenični Malezijci 65 (47/18) Starost, leta (SD) [razpon] Trajanje raziskave (meseci) Intervencija Vadba in prehrana Meritve rezultatov [60 74] 3 GA + PD; CG BIA; SFT; CR, MS rok; R; HS; HH; 8- foo up and go test Končni rezultat GA + PD skupina je izboljšala rezultate CR, ms ROK, 8-foot up and go testa, vendar je izboljšanje manjše kot pri PD skupini. BIA, bioimpedančna analiza; CG, kontrolna skupina; CR, vstajanja s stola; FFM; brezmaščobna masa; GA, telesna dejavnost, HH, hitrost hoje; M, moški; MS, mišična moč; PD, prehransko dopolnilo; R, ravnotežje; SFT, test zmogljivosti starejših; SC, hoja po stopnicah Ž, ženske. 24

25 4 RAZPRAVA Sarkopenija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek težav pri dejavnostih v vsakodnevnem življenju, osteoporoze, padcev, bolnišnične oskrbe in smrti. To poudarja pomen razumevanja razširjenosti sarkopenije in učinkovitih preventivnih strategij (Cruz- Jentoft idr., 2014). A pozabiti ne smemo niti na strategije zdravljenja sarkopenije, saj naj bi po raziskavi Cruz- Jentoft idr. iz leta 2014 do 33 % starejših že trpelo za sarkopenijo, s starostjo pa naj bi se pogostost sarkopenije še povečevala. Leta 2000 je tako približno 1,5 milijona starejših živelo v oskrbi, domovih za ostarele, kamor jih je bilo 33 % sprejetih zaradi oslabelosti in posledične nezmožnosti samostojnega življenja (Thompson, 2007). 4.1 VPLIV VADBE NA POTEK SARKOPENIJE Raziskave (Binder idr., 2005; Bonnefoy idr., 2003; Fielding idr., 2007; Goodpaster idr., 2007; Kemmler idr., 2012; Liu idr., 2014; Manini idr., 2007; Reidr idr., 2008; Shahar idr., 2013; Suetta idr., 2008), ki so preučevale vpliv telesne dejavnosti na različne parametre, ki določajo sarkopenijo, so pokazale pozitiven vpliv tako na mišično maso, mišično moč kot tudi mišično funkcionalnost. A vse raziskave niso pokazale izboljšanja vseh parametrov. Še vedno se je kot najboljša metoda izkazala vadba za moč samostojno oz. v kombinaciji z nekaterimi drugimi metodami (funkcionalna vadba, elektro stimulacija), a je večinoma prišlo do sprememb le v mišični moči in funkcionalnosti, medtem ko je vadba kot samostojni dejavnik pokazala spremembe mišične mase v zgolj nekaterih raziskavah. Večina raziskav se usmerja na kombinirane metode telesnih dejavnosti (aerobna aktivnost, vadba gibljivosti, vadba moči), le te pa so pokazale izboljšanje rezultatov predvsem na področju funkcionalnih testov in izgube maščobne mase, medtem ko so bili rezultati izboljšanja mišične moči in mišične mase le izjema. Večina strokovnjakov s področja zdravja se strinja, da vadba oz. telesna dejavnost prinaša pozitivne spremembe in je za zdravje tako rekoč ključnega pomena, vendar se preveč raziskav usmerja na kombinirane telesne dejavnosti, ki sicer prinašajo izboljšanje funkcionalnih testov, a zaradi pomanjkanja stimulacije mišične mase redko prinesejo spremembe na področju mišične moči in mišične mase. Z navedenim se strinja tudi Strojnik (2012), ki navaja, da lahko le vadba za moč edina vpliva tudi na povečanje mišične moči in mišične mase. Evans (1996) navaja, da progresivna vadba z uporom lahko povzroči znatno povečanje tako moči kot tudi mišične mase tudi pri najstarejših. Foster-Burns (1999) prav tako navaja, da je vadba moči učinkovito sredstvo za povečanje mišične moči, mase in funkcionalne mobilnosti. Zato je vadba moči verjetno bolj pomembna za 70 letnika kot 20 letnika (McCarty, 2008). 25

26 Raziskava Westcott-a idr. (2001) pa je pokazala precej večje povečanje mišične moči pri vadbi s počasno izvedbo v primerjavi s klasično vadbo za moč. 4.2 VPLIV PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE Podobno kot vadba je tudi prehrana kot samostojen dejavnik vpliva na sarkopenijo pokazala nekatere pozitivne spremembe. Vse raziskave (Bauer idr., 2015; Bonnefoy idr., 2003; Shahar idr., 2013), zajete v diplomskem delu, so bile omejene le na prehranska dopolnila v obliki beljakovin in vitamina D. Učinek prehranskih dopolnil je v vseh treh raziskavah precej različen, zato je težko posplošiti učinek prehranskih dopolnil na potek sarkopenije, zlasti pri učinku na sestavo telesa, medtem ko so vse tri raziskave pokazale pozitivne spremembe pri meritvah mišične moči in funkcionalnih testih. Glede na dejstvo, da prehrana predstavlja enega ključnih dejavnikov zdravja, na tem področju močno primanjkuje neodvisnih, dalj časa trajajočih raziskav, ki ne bodo omejene zgolj na prehranska dopolnila, ki bazirajo na beljakovinah.»prehrano predstavlja medsebojno delovanje neštetih hranilnih snovi. Celota je več kot le preprost seštevek delov.«(campbell in Campbell, 2012). Kot kaže raziskava, narejena na skoraj 2000 Korejcih (Kim, Lee, Kye, Chung in Kim, 2015a), imata velik vpliv na pojavnost sarkopenije sadje in zelenjava. Prav tako Lauretani idr. (2008) v svoji raziskavi ugotavljajo, da so starejši z nižjim nivojem karotenoidov v plazmi (le ti so markerji za vnos sadja in zelenjave) bolj izpostavljeni izgubi mišične moči z leti. Visok vnos antioksidantov, predvsem vitamina C v starosti, je tako povezan z večjo mišično močjo (Cesari idr., 2004). Rezultati dosedanjih raziskav (Bauer idr., 2015; Bonnefoy idr., 2003; Cesari idr., 2004; Kim idr, 2015a; Lauretani idr., 2008; Shahar idr., 2013; Cesari idr., 2004), ki so preiskovale tako učinke prehrane na zdravljenje sarkopenije kot tudi učinke prehrane na preprečevanje sarkopenije, kažejo, da ima lahko prehrana enega ključnih pomenov tako pri preprečevanju kot tudi zdravljenju tega vedno bolj razširjenega pojava. A raziskav, ki bi raziskovale širše od zgolj dodajanja beljakovin prehrani, je premalo, da bi lahko z gotovostjo trdili, kakšen je vpliv prehrane. 4.3 KOMBINIRAN VPLIV VADBE IN PREHRANE NA POTEK SARKOPENIJE Zaradi pomanjkanja raziskav, ki bi proučevale vpliv vadbe in prehrane skupaj na parametre sarkopenije, je dejanski vpliv te metode težko oceniti. Izmed vseh pregledanih raziskav je le ena raziskava (Shahar idr., 2013) ugotavljala kombiniran vpliv vadbe in prehrane na potek 26

27 sarkopenije. Omenjena raziskava sicer kaže na izboljšanje rezultatov mišične moči in funkcionalnih testov, a je rezultate ene raziskave težko posplošiti. Kot že ugotovljeno pri pregledu raziskav, ki so preučevale vpliv telesne dejavnosti ali prehrane na potek sarkopenije, se kažejo pozitivni učinki obeh dejavnikov, posledično lahko sklepamo, da oba dejavnika skupaj prav tako prinašata pozitivne spremembe, vendar so to zgolj ugibanja. Vsekakor primanjkuje raziskav s tega področja. Ker do soglasja o klinični opredelitvi še ni prišlo, so raziskovalci prepuščeni lastni izbiri glede definiranja sarkopenije, prav tako glede izbire metod, s katerimi bi ugotavljali sarkopenijo in vpliv različnih metod nanjo. Posledično različni raziskovalci izbirajo različne metode, s čimer je precej težje primerjati posamezne raziskave med seboj. Dejstvo je, da je prvi, nujno potrebni korak za določanje vzrokov, posledic in morebitnih intervencij soglasje glede definicije in natančna opredelitev metod za dokazovanje in spremljanje sarkopenije. EWGSOP (European Working Group on Sarcopenia in Older People) je na tem področju naredila največji korak tako glede definicije kot tudi meritev za ugotavljanje in spremljanje sarkopenije, a do dokončnega soglasja še vedno ni prišlo. Raziskave, pregledane in izbrane v tem diplomskem delu, nakazujejo na precejšen vpliv tako vadbe kot tudi prehrane, na upočasnitev procesov sarkopenije oz. v nekaterih primerih celo odpravljanje sarkopenije. A za natančnejše trditve bo potrebnih več raziskav. 27

28 5 SKLEP Soglasja glede definicije sarkopenije še ni, zato je njena natančna opredelitev nekoliko težja. Mnogi avtorji sarkopenijo opisujejo kot s starostjo povezano izgubo mišične mase, medtem ko številni članki in raziskave, narejeni v zadnjih nekaj letih, sarkopenijo opisujejo kot s starostjo povezano izgubo tako mišične mase kot tudi mišične moči in/ali funkcionalnosti. Zdi se, da je takšno opredeljevanje sarkopenije boljše, saj zajema več parametrov, povezanih z zdravjem. Ker pa točna definicija še ne obstaja, je toliko težje ugotavljati njeno pojavnost. Različne raziskave se poslužujejo različnih metod ugotavljanja sarkopenije, kar pogosto onemogoča njihovo medsebojno primerjanje. Vpliv sarkopenije na vsakdanje življenje je velik. Kaže se v začetni izgubi telesne funkcije, nezmožnosti opravljanja vsakdanjih nalog, do težjih, akutnih in kroničnih obolenj. Z upadom mišične mase je posredno povezan tudi upad kostne mase, kar vodi do osteoporoze. Vse skupaj zdravstveno stanje in gibalne sposobnosti le še poslabša. Posledično se poveča možnost invalidnosti in tudi smrtnosti. A številne raziskave nakazujejo, da je pojav sarkopenije možno preprečiti. Ker pa število starejših iz leta v leto narašča, s tem pa se povečuje tudi pojavnost sarkopenije, za katero naj bi po nekaterih trditvah trpela že skoraj tretjina starejšega prebivalstva, smo v tem diplomskem delu želeli preveriti, ali lahko vplive sarkopenije zmanjšamo, tudi ko se le ta že pojavi. Raziskave kažejo, da je to možno. Največji vpliv na zmanjšanje učinkov sarkopenije ima vadba za moč, ki v kombinaciji z občasno funkcionalno vadbo prinaša najboljše rezultate na področju moči in mišične funkcionalnosti. Vpliv prehrane je zaradi pomanjkanja ustreznih raziskav težko določiti, a številne raziskave kažejo, da igra prehrana veliko vlogo že pred nastankom sarkopenije. Za natančnejša priporočila bo v prihodnje potrebnih več raziskav tako na področju prehrane kot tudi telesne dejavnosti. A da bodo raziskave lahko uspešne, bo najprej potrebno soglasje glede definicije in dokazovanja/meritev sarkopenije. 28

29 6 VIRI Arai, T., Obuchi, S. (2011). Relationships between nutritional status and the effects of exercise training in frail elderly people [elektronska izdaja]. Nihon Ronen Igakkai Zasshi, 48(4), Bauer, J. M., Verlaan, S., Bautmans, I., Brandt, K., Donin, L. M., Maggio, M. Cederholm, T. (2015). Effects of Vitamin D and Leucine-Enriched Whey Protein Nutritional Supplement on Measures of Sarcopenia in Older Adults, the PROVIDE Study: A Randomized, Double-Blind, Placebo-Controlled Trial [elektronska izdaja]. Journal of the American Medical Directors Association, 16(19), Binder, E. F., Yarasheski, K. E., Steger-May, K., Sinacore, D. R., Brown, M., Schechtman, K. B., Holloszy, J. O. (2005). Effects of Progressive Resistance Training on Body Composition in Frail Older Adults: Results of a Randomized, Controlled Trial [elektronska izdaja]. Journal of Gerontology, 60(11), Bonnefoy, M., Cornu, C., Normand, S., Boutitie, F., Bugnard, F., Rahmani, A. Laville, M. (2003). The effects of exercise and protein-energy supplements on body composition and muscle function in frail elderly individuals: a long-term controlled randomised study [elektronska izdaja]. British Journal of Nutrition, 89, Boone, C. H., Stout, J. R., Beyer, K. S., Fukuda, D. H., Hoffman, J. R. (2015). Muscle strength and hypertrophy occur independently of protein supplementation during short-term resistance training in untrained men [elektronska izdaja]. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 40(8), Cesari, M., Pahor, M., Bartali, B., Cherubini, A., Penninx, B. W. J. H., Williams, G. R. Ferrucci, L. (2004). Antioxidants and physical performance in elderly persons: the Invecchiare in Chianti (InCHIANTI) study [elektronska izdaja]. The American Journal of Clinical Nutrition, 79(2), Chittenden, R. H. (1904). Physiological Economy in Nutrition. New York: Cambridge. Cruz-Jentoft, A. J., Baeyens, J. P., Bauer, J. M., Boirie, Y., Cederholm, T., Landi, F., Zamboni, M. (2010). Sarcopenia: European consensus on definition and diagnosis [elektronska izdaja]. Age and Ageing, 39, Cruz-Jentofrt, A. J., Landi, F., Schneider, S. M., Zuniga, C., Arai, H., Boirie, Y. Cederholm, T. (2014). Prevalence of and interventions for sarcopenia in ageing adults: a systematic review. Report of the International Sarcopenia Initiative (EWGSOP and IWGS) [elektronska izdaja]. Age and Ageing, 43, Csapo, R., Alegre, L. M. (2016). Effects of resistance training with moderate vs heavy loads on muscle mass and strength in the elderly: A meta-analysis [elektronska izdaja]. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 26(9), Dervišević, E., Vidmar, J. (2011). Vodič športne prehrane. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 29

30 Evans, W. J. (1996). Reversing sarcopenia: how weight training can build strength and vitality [elektronska izdaja]. Geriatrics, 51(5), Fielding, R. A., Katula, J., Miller, M. E., Abbott-Pillola, K., Jordan, A., Glynn, N. W. Rejeski, W.J. (2007). Activity Adherence and Physical Function in Older Adults with Functional Limitations [elektronska izdaja]. Medicine & Science in sports & Exercise, 39(11), Foster-Burns, S. B. (1999). Sarcopenia and decreased muscle strength in the elderly woman: resistance training as safe and effective intervention [elektronska izdaja]. Journal of Women & Aging, 11(4), Goodpaster, B. H., Chomentowski, P., Ward, B. K., Rossi, A., Glynn, N. W., Delmonico, M.J. Newman, A. B. (2008). Effects of physical activity on strength and skeletal muscle fat infiltration on older adults: a randomized controlled trial [elektronska izdaja]. Journal of Applied Physiology, 105, Hickson, M. (2015). Nutritional interventions in sarcopenia: a critical review [elektronska izdaja]. The Proceedings of Nutritional Society, 74(4), Jakše, B. (2016). Kronično bolni so biznis. Maribor: SITIS. Kemmler, W., Bebenek, M., Engelke, K., Stengel, S (2014). Impact of whole-body electromyostimulation on body composition in elderly women at risk for sarcopenia: the Training and ElectroStimulation Trial (TEST-III) [elektronska izdaja]. American Aging Association, 36(1), Kim, J., Lee, Y., Kye, S., Chung, Y. S., Kim, K. M. (2015a). Association of vegetables and fruits consumption with sarcopenia in older adults: the Fourth Korea National Health and Nutrition Examination Survey [elektronska izdaja]. Age and Ageing, 44, Kim, J., Lee, Y., Kye, S., Chung, Y. S., Kim, K. M. (2015b). Association between healthy diet and exercise and greater muscle mass in older adults [elektronska izdaja]. Journal of the American Geriatrics Society, 63, Lauretani, F., Semba, R. D., Bandinelli, S., Dayhoff-Brannigan, M., Giacomini, V., Corsi, A. M. Ferruci, L. (2008). Low plasma carotenoids and skeletal muscle strength decline over 6 years [elektronska izdaja]. The Journal of Gerontology Series A: Biological Sciences and Medical Sciences, 63(4), Liu, C. K., Leng, X., Hsu, F. C., Kritchevky, S. B., Ding, J., Earnest, C. P. Fielding, R. A. (2014). The impact of sarcopenia on a physical activity intervention: The lifestyle interventions and independence for elders pilot study (LIFE-P) [elektronska izdaja]. The Journal of Nutrition Health and Aging, 18(1), Mangione, K. K., Miller, A. H., Naughton, I. V. (2010). Cochrane Review: Improving Physical Function and Performance With Progressive Resistance Strength Training in Older Adults [elektronska izdaja]. Linking Evidence And Practice, 90(12),