Solariji in zdravje, Solariji in zdravje. monografija. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.

Transcription

1 Solariji in zdravje

2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana GAJŠEK, Peter, Solariji in zdravje / [besedilo Peter Gajšek]. - Ljubljana : Inštitut za neionizirna sevanja : Uprava RS za varstvo pred sevanji, 2009 ISBN Gl. stv. nasl Vse pravice pridržane. Noben del te monografije ne sme biti reprodiciran, shranjen ali z drugimi sredstvi (elektronskim, mehanskim, s fotokopiranjem, skeniranjem) kakorkoli spremenjnen brez predhodnega pisnega dovoljenja Inštituta za neionizirna sevanja. Solariji in zdravje, monografija Izdajatelj: Inštitut za neionizirna sevanja, Uprava RS za varstvo pred sevanji Besedilo: dr. Peter Gajšek Strokovna recenzija: mag. Ana Benedičič dr. Damijan Škrk dr. Blaž Valič Oblikovanje: Studio Lumina, Lektoriranje: Lucas oktober 2009 V želji, da bi porjaveli, bodisi zaradi modnih ali drugih razlogov, se prebivalci razvitih držav pogosto odločajo za uporabo solarijev. Ti so ljudem praviloma predstavljeni kot naprave, ki oddajajo neškodljivo sevanje, to pa naj bi omogočalo učinkovito in hitro porjavelost brez škodljivih posledic, torej varnejšo alternativo sončni svetlobi. Solariji uporabljajo posebne žarnice za porjavitev kože, ki oddajajo ultravijolično sevanje (UV). Raziskave kažejo, da uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože in ima tudi druge škodljive vplive na zdravje. Solariji in zdravje

3 Kaj je ultravijolično sevanje? Ultravijolično (UV) sevanje je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Pri preučevanju vpliva UV sevanja na okolje in na zdravje človeka se UV območje običajno deli na območje UV-A (A iz angl.»aging«, staranje: nm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali»črna svetloba«, UV-B (B iz angl.»burning«, opeklina: nm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter UV-C (C iz ang.»cytotoxic«, toksičen za celice: nm), imenovano tudi kratkovalovno ali»baktericidno«območje. Zaradi absorpcije UV sevanja v ozonski plasti Zemljinega ozračja Zemljo doseže UV sevanje območja UV-A (do 95%) in deloma območja UV-B. Vidno svetlobo in infrardeče sevanje, tj. toploto, zaznamo s čutili, UV sevanja pa ne. Njegove učinke delovanja lahko po krajšem ali daljšem času opažamo kot škodljive posledice na naši koži in očeh. Kaj je solarij? Solarij je naprava, ki vsebuje vir (žarnice) UV sevanja in je namenjena umetnemu sončenju v kozmetične namene. Glede na moč UV-A in UV-B sevanja so solariji razdeljeni Zmote o umetnem sončenju Porjavela polt je znak zdravja NI RES! Dejstvo, da je vaša koža spremenila barvo, je znak poškodbe. Če v solariju ne nosite sončnih očal, lahko UV svetloba poškoduje tudi oči in povzroči razdraženost, vnetje očesne veznice in rak oči. Solariji in zdravje

4 v štiri razrede. V kozmetične namene se uporabljajo solariji III. razreda, pri katerih je vrednost gostote pretoka moči za vsako območje UV-A in UV-B sevanja posebej manjša od 0,15 Wm -2. Obe vrsti sevanja lahko poškodujeta DNK v celicah kože. Da bi pospešili proces pridobivanja porjavelosti, so v zadnjih letih izdelali žarnice, ki proizvajajo višjo raven UV-B. Kakšni so škodljivi vplivi UV sevanja? UV-B sevanje povzroča porjavelost ter sončne opekline, UV-A sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino in prodira v globlje plasti kože, pa je odgovorno za pospešeno staranje kože in negativno vpliva na imunski sistem. Obe vrsti UV sevanja povečujeta tveganje za razvoj malignega melanoma, (t.i. pigmentni ali črni kožni rak), običajnega epitelijskega (nemelanomskega) kožnega raka in nekaterih njegovih predstopenj (npr. aktinične keratoze). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v svetu letno odkrijejo okoli primerov malignih melanomov, najnevarnejše vrste kožnega raka, ter več kot dva milijona drugih vrst kožnega raka. Kožni rak predstavlja eno tretjino vseh primerov raka, ki jih diagnosticirajo v svetu. Večinoma je posledica čezmerne izpostavljenosti UV sevanju. UV sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oz. sončno UV sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki. Ali je učinek umetnega sončenja v solariju enak učinku sončne svetlobe? Naravno UV sevanje, ki doseže Zemljino površje, je sestavljeno iz približno 95% UV- A in 5% UV-B sevanja. Solariji uporabljajo različne žarnice, nekatere oddajajo več, druge manj UV-B sevanja. V preteklosti je bil trend usmerjen k zniževanju UV-B in po- Zmote o umetnem sončenju Poškodba kože v solariju za mlade ljudi ni nevarna NI RES! Škode, ki jo povzroči UV sevanje, ne opazimo vedno takoj, saj nastaja postopoma. Vendar pa se koža poškoduje ob vsaki uporabi solarija in to se dolgoročno na njej tudi izrazi. Če solarij uporabljate pred 35. letom starosti, se za 75% odstotkov poveča tveganje za pojav kožnega raka. Solariji in zdravje

5 večevanju UV-A sevanja, saj je prevladovalo mnenje, da UV-B povečuje nevarnost za opekline in možnost nastanka kožnega raka. UV sevanje obeh območij je bilo pozneje opredeljeno kot kancerogeno za ljudi. Zato se večina proizvajalcev solarijev vrača na takšno razmerje UV-A in UV-B sevanja, ki naj bi bilo čim bolj podobno naravnemu sevanju sonca. Vdorna globina različnih vrst sevanj v kožo UV sevanje A B C Vidna svetloba Infrardeče sevanje Roževinasta plast Vrhnjica (Epidermis) Usnjica (Dermis) Podkožje Zmote o umetnem sončenju Če v solariju preživiš več časa, polt lepše porjavi NI RES! Vsak od nas ima svoje meje porjavelosti. Ne glede na količino prejetega UV sevanja na določeni točki dosežemo mejo porjavelosti, prek katere koža ne more. Uporaba solarija bo vašo kožo naredila raskavo, usnjato in gubasto. Posebej škodljivo je, če solarij obiščete dvakrat v 24 urah ali po sončenju. Za svojo lepoto boste bolje poskrbeli, če se boste namesto poležavanja v solariju dodobra spočili v lastni postelji. Solariji in zdravje

6 Kako porjavimo? Naša koža se pred škodljivimi učinki UV sevanja brani s tvorbo kožnega pigmenta melanina, zaradi česar po izpostavljanju soncu porjavimo. Z namernim izpostavljanjem soncu (sončenje), pa tudi ob nenamernem izpostavljanju UV sevanju prihaja do poškodb v celicah osnovne plasti vrhnjice, ki se delijo. Ta plast je ključna za obnavljanje kože. Hkrati se kot odgovor na UV stimulacijo pigmentnih celic, t.i. melanocitov, v osnovni plasti vrhnjice kože poveča tudi tvorba melanina, ki se odlaga v epitelijskih celicah vrhnjice. Ob preraščanju epitelijskih plasti z več melanina koža potemni. Temno obarvan melanin v epitelijskih celicah absorbira UV sevanje in celice vsaj delno varuje pred dodatnimi poškodbami. Porjavelost kože se razvije postopno, saj je potreben čas, da se ustvari melanin in v procesu obnavljanja vrhnjice to prerastejo temneje obarvane plasti. Porjavelost kože torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, te pa se z leti kopičijo in se lahko šele mnogo pozneje izrazijo v obliki bolezenskih sprememb kože. Ali je v solariju pridobljena porjavelost varna? Varne porjavelosti ni, ker je vsaka porjavelost kože, pridobljena bodisi z izpostavljanjem soncu ali umetnim virom UV sevanja, izraz poškodbe kože. Prvotna domneva, da je sevanje UV-A varna oblika UV sevanja, ne drži, saj to sevanje z delovanjem na vrhnjico in globlje ležečo usnjico povzroča t.i. fotostaranje kože ter igra vlogo tudi pri razvoju kožnega raka. Porjavelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in poveča možnost razvoja kožnega raka v poznejših letih. Ali lahko umetno sončenje v solarijih povzroča kožnega raka? Da. Solariji so za namen pridobivanja porjavelosti na voljo šele zadnjih dvajset let, zaradi dolge latentne dobe kožnega raka in poškodb oči pa se negativni vplivi na zdravje pogosto pojavijo šele čez daljši čas. Najnovejše raziskave kažejo na jasno povezavo med izpostavljanjem UV sevanju v solarijih in malignim melanomom ter nekaterimi nemelanomskimi vrstami kožnega raka (npr. bazalnocelični karcinom). Solariji in zdravje

7 Zato je Strokovni odbor Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), julija 2009 uvrstil naprave za umetno sončenje v 1. skupino kancerogenih snovi za ljudi, skupaj z azbestom, tobakom in ionizirnimi sevanji. Kombinirana analiza epidemioloških raziskav je pokazala, da je pri ljudeh, ki so pred svojim tridesetim letom začeli redno uporabljati solarij, pojav melanoma povečan za 75 %. Kaj je maligni melanom? Maligni melanom (melanom) je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Vznikne lahko v normalni koži, lahko pa se razvije v že obstoječem kožnem znamenju. Že pri majhni debelini lahko zaseva v različne notranje organe, zato je smrtnost zaradi melanoma pri razširjeni bolezni velika. Nevarnost razvoja melanoma je večja tako po dolgotrajnem nezaščitenem kot tudi po kratkotrajnem intenzivnem izpostavljanju soncu, še posebej pri ljudeh s svetlo poltjo. Čeprav mehanizmov nastanka malignega melanoma še ne razumemo v celoti, pa večino njegovih oblik povezujemo z občasnim intenzivnim izpostavljanjem UV sevanju. Zanimivo je, da so najnevarnejše nodularne oblike melanoma (vozlasta rast tumorja) najpogostejše na predelih telesa, ki so redko izpostavljeni soncu. Uporabniki solarijev so izpostavljeni občasnim visokim nivojem sevanj UV-A in UV-B kar lahko predstavlja idealne okoliščine za razvoj melanoma in drugih vrst kožnega raka. Obarvanost kože, ki je temnejša od naravne polti, je namreč povezana s poškodbami DNK v melanocitih. Pri osebah svetle polti že izpostavljanje UV sevanju in razvoj blage porjavelosti povzroči nastanek številnih poškodb. Pri svetlopoltih osebah zato redna uporaba solarijev lahko močno poveča možnost razvoja kožnega raka. Kakšne so nevarnosti izpostavljanja UV sevanju? Kožni rak Izpostavljenost UV sevanju, bodisi naravnemu v obliki sončne svetlobe ali UV sevanju iz umetnih virov (solariji), je dejavnik tveganja za pojav različnih vrst kožnega raka. UV-B ( nm) sevanje že nekaj časa velja za kancerogeno, vedno več pa Solariji in zdravje

8 je dokazov o tem, da tudi daljše valovne dolžine, značilne za UV-A ( nm), ki se uporabljajo v solarijih in prodrejo globlje v kožo, prispevajo k pojavu raka. Dodatno izpostavljanje UV sevanju v solarijih pospešuje škodljive posledice splošne izpostavljenosti UV sevanju. Nikakršnega dokaza ni, da bi bila izpostavljenost UV sevanju v solarijih manj škodljiva kot izpostavljenost UV sevanju sonca. Pri svetlopoltih uporabnikih, ki so se pred soncem sicer zaščitili, so že po nekajletni redni uporabi solarijev odkrili predrakave spremembe, npr. aktinične keratoze in Bownovo bolezen. Pospešeno staranje kože, poškodbe oči in drugi škodljivi vplivi na zdravje Vsako izpostavljanje UV sevanju, ne glede na vir, ima lahko za posledico strukturne poškodbe kože. Kratkoročno so te lahko posledica opeklin in posledičnega razvoja nepravilne obarvanosti kože, dolgoročno pa se kažejo kot pospešeno staranje kože na predelih, ki so soncu kronično izpostavljeni, t.i. fotostaranje. Fotostaranje kot posledica sprememb in propadanja vlaken kolagena v koži zaradi UV sevanja, se izraža kot gubanje, izguba elastičnosti in stanjšanje kože, pomnožitev drobnih žil ter stopnjevanje lisavosti kože. Zmote o umetnem sončenju Umetno sončenje je varnejše od naravnega NI RES! Solariji niso varna alternativa sončenju. Tako kot sonce tudi solariji oddajajo UV sevanje. Izpostavljenost UV sevanju, pa naj prihaja od sonca ali iz umetnega vira, poškoduje DNK v celicah kože, kar lahko povzroči kožnega raka. Moč nekaterih tipov žarkov v solarijih je lahko celo krat večja od moči opoldanskega sonca. Solariji in zdravje

9 Med škodljive učinke UV sevanja na oči spadajo zlasti katarakta ter vnetje oči, kot je fotokeratitis in fotokonjunktivitis. Čezmerna izpostavljenost UV sevanju negativno vpliva tudi na imunski sistem, kar lahko povzroči večje tveganje za razvoj fotodermatoz (npr. porfirije, lupus) ter poslabšanje nekaterih kožnih bolezni (npr. akne, rosacea, melasma). Občutljivost kože Glede na občutljivost na sončno svetlobo oziroma dovzetnost za sončne opekline razvrščamo kožo pri beli rasi na štiri (I IV) fototipe. Ljudje s svetlejšim tipom kože težje porjavijo in sonce jih hitreje opeče. Osebe s tipom I imajo najsvetlejšo polt, ki tudi po večkratnemu izpostavljanju UV sevanju v solariju ali soncu ne bo porjavela. Namesto tega praviloma utrpijo opekline. A ravno ljudje s svetlejšo poltjo pogosteje uporabljajo solarije. Prepoznava svojega tipa kože kot neprimernega za solarij pogosto temelji bodisi na samodiagnozi ali, kar je najslabše, na slabih izkušnjah zaradi opeklin. Zato je osebje v solariju potrebno ozavestiti o potrebi pravilnega ugotavljanja fototipa kože in opozarjanja na negativne vplive UV sevanja. Najbolje je, da se uporabnik o individualno pričakovanem tveganju ob uporabi solarija in glede svojega fototipa kože posvetuje z zdravnikom. Čeprav je pri tipih kože II in več sončenje manj škodljivo, pa izpostavljenost UV sevanju vseeno vodi do poškodb kože. Nevarnosti, povezane z izpostavljenostjo otrok UV sevanju Zaradi velike izpostavljenosti UV sevanju v otroštvu in glede na število sončnih opeklin zaradi UV sevanja se povečuje tveganje za pojav melanoma v poznejšem življenju. Zato je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju uporabe solarijev pri mladini do 18. leta starosti. Zmote o umetnem sončenju Porjavela polt, pridobljena v solariju, me bo obvarovala pred sončnimi opeklinami NI RES! Porjavelost ponuja le omejeno zaščito pred sončnimi žarki ali opeklinami. Zaščitna sposobnost temno porjavele polti je primerljiva največ z zaščitnim faktorjem 2 do 4, ki pa ne zadošča za zaščito pred soncem. Če na soncu ne porjavite zlahka, vam to tudi v solariju ne bo na hitro uspelo. Solariji in zdravje

10 Ali se lahko obvarujem sončnih opeklin, če pred odhodom na počitnice obiskujem solarij? Raziskave med uporabniki solarijev so pokazale, da jih 40 odstotkov verjame, da se bodo na počitnicah izognili opeklinam, če bodo pred tem pridobili nekaj podlage. Čeprav je porjavelost namenjena obrambi pred nadaljnjimi poškodbami zaradi UV sevanja, pa sama predstavlja zelo malo dodatne zaščite. Dejstvo je, da temna porjavelost svetle kože predstavlja le nizek varovalni faktor med 2 in 4. Še bolj pomembno pa je, da porjavelost ne pomeni zaščite pred dolgoročnimi negativnimi posledicami UV sevanja, kot je kožni rak. UV-B sevanje dodatno stimulira k večji odebelitvi vrhnjice, kar omogoča nekoliko več zaščite pri nadaljnjem izpostavljanju UV sevanju. Zato porjavelost pridobljena v solariju pomeni slabšo zaščito v primerjavi s porjavelostjo, ki jo pridobimo pri izpostavljanju soncu. Obiskujem solarij. Kako naj ravnam, da zmanjšam možnost škodljivih posledic? Temeljno dejstvo je, da je izpostavljanje UV sevanju škodljivo ne glede na vir. Razvoj porjavelosti kože zaradi izpostavljanja UV sevanju pomeni, da se je koža branila oziroma so se v njej dogajale poškodbe, ki so se sicer glede na pogoje izpostavljanja ter individualne lastnosti posameznika sproti deloma popravljale, vendar se ob ponovitvah izpostavljanja UV sevanju kopičijo in postopno izražajo kot bolezenske posledice na koži. ZATO SE MORAM OB ODLOČITVI ZA UPORABO SO- LARIJA SPRIJAZNITI Z MOŽNIMI POSLEDICAMI, OD KOZMETIČNO NEŽELENIH UČINKOV PA VSE DO ZELO RESNIH BOLEZENSKIH STANJ. Zlato pravilo: ne več kot eno umetno sončenje na dan in ne več kot deset umetnih sončenj letno! Upoštevajte priporočeno časovno omejitev uporabe solarija za posamezne tipe kože. 10 Solariji in zdravje

11 Pred uporabo solarija odstranite s kože vsa kozmetična sredstva in odložite ves nakit. Če uporabljate kontaktne leče ali nosite očala, odložite tudi te. V solariju ne uporabljajte kemičnih sredstev za zaščito pred soncem (zaščitnih sredstev za sončenje). Če uživate zdravila, se pred obiskom solarija posvetujte z zdravnikom. Med umetnim sončenjem imejte oči zaprte in vedno nosite zaščitna očala. Nikoli se ne sončite na soncu in v solariju v istem dnevu, med dvema sončenjema v solariju pa naj mine vsaj en cel dan. Pred uporabo solarija in po njej poskrbite za nego kože, če želite dlje ohraniti porjavelost. Za to nego svetujemo kozmetiko, ki je prirejena za posebne potrebe kože po izpostavljanju soncu. Kakšna naj bo časovna omejitev izpostavljanja UV sevanju? Zaradi ugotovljenih zapoznelih škodljivih učinkov UV sevanja, ne glede na njegov vir, zdravniki odsvetujejo tako naravno sončenje, t.j. izpostavljanje soncu z namenom pridobivanja porjavelosti kože, kakor tudi umetno sončenje v solarijih. Že pri izpostavljanju soncu, ki se mu zaradi delovnih ali rekreativnih aktivnosti na prostem ni mogoče v celoti izogniti, je potrebno upoštevati varnostne časovne omejitve za preprečevanje kratkoročnih škodljivih vplivov UV sevanja (npr. sončnih opeklin). Te časovne omejitve so odvisne od fototipa kože. Prejeti odmerek UV sevanja med vsakim izpostavljanjem mora biti dovolj majhen, da ne povzroči opeklin. Solariji in zdravje 11

12 Kljub dobro vzdrževanemu solariju lahko pričakujemo tudi opekline, če presežemo največji dovoljeni čas uporabe, ki pa je individualno različen glede na posameznikov foto-tip kože (glej tabelo). Foto-tip kože* Prvi obisk Drugi obisk Nadaljnji obiski (I) Zelo občutljiva vedno hitro opečena, nikoli ne porjavi (II) Občutljiva pogosto hitro opečena, malo porjavi (III) Normalna redko opečena, zmerno porjavi (IV) Visokotolerantna nikoli opečena, dobro porjavi Ne uporabljaj solarija 5 minut 7-10 minut 10 minut 5 minut 7-12 minut 12 minut 5 minut minut 15 minut *Foto-tip kože glede na reakcijo kože pol ure in teden dni po izpostavljanju opoldanskemu junijskemu soncu Velja opozoriti, da se prejeti odmerki UV sevanja v obdobju celotnega življenja seštevajo, pri čemer je celotno UV sevanje, ki ga prejmemo iz umetnih virov, še dodaten dejavnik tveganja za nastanek bolezni. Opozorilo: Če se že odločimo za uporabo solarijev, je boljša 10-minutna uporaba solarija z zmerno količino UV sevanja kot pa kratka uporaba solarijev z zelo intenzivno stopnjo UV sevanja. Kdo ne bi smel nikoli uporabljati solarijev? svetlolase osebe z zelo občutljivo kožo, ki počasi in slabo porjavi, na sončne žarke pa najpogosteje reagira z opeklinami (fototip kože I in II); osebe, mlajše od 18 let; 12 Solariji in zdravje

13 osebe z velikim številom pigmentnih znamenj; pegaste osebe; osebe, ki so bile v otroštvu pogosto opečene; osebe, ki imajo predrakave ali rakave spremembe na koži; osebe, katerih koža je poškodovana zaradi izpostavljenosti soncu; naličene osebe: kozmetični pripravki na koži lahko povečajo občutljivost kože za UV sevanje; osebe, ki jemljejo zdravila: potreben je posvet z zdravnikom, ki bo ocenil, ali je koža zaradi zdravila bolj občutljiva za UV sevanje; nosečnice in ženske med močnim menstrualnim ciklom; kdor ima bližnjega sorodnika, ki je zbolel za kožnim rakom. Nekaj nujnih informacij za uporabnike solarijev Potrebno je upoštevati vsa predpisana navodila za uporabo naprave in solarij uporabljati le v predpisanih časovnih mejah. Zaposleno osebje je dolžno predstaviti navodila uporabe, ne da bi jih o tem vprašali. Uporaba solarija ne sme trajati tako dolgo, da koža po uporabi postane rdečkasta. Posebno opozorilo velja tistim, ki prvič uporabljate solarij in še nimate nobenega tena kože. Časovna omejitev naj bo pet minut za fototipe kože II do IV. Večina bolezni, ki jih povzroča UV sevanje, je odvisna od prejetega sevanja skozi celo življenje. Zato je potrebno razporediti in omejiti obiske solarijev na največ 10-krat letno in obenem izvajati zaščitne ukrepe pri izpostavljanju soncu. Med uporabo solarija je vedno potrebno uporabljati zaščitna očala, ker zaprte oči med uporabo ne zagotavljajo zadostne zaščite pred močnim UV sevanjem solarija. Če jemljete zdravila, se pred uporabo solarija posvetujte s svojim zdravnikom. Nekateri farmacevtski izdelki povečajo občutljivost kože na svetlobo. Pred uporabo solarijev odstranite vse kozmetične izdelke. Izdelki za hitrejšo porjavelost se ne smejo uporabljati. Nekateri kozmetični izdelki povečajo občutljivost kože na svetlobo in zvečajo možnost opeklin. Kožnih bolezni ne poskušajte sami zdraviti z uporabo solarijev. Prej se posvetujte s svojim zdravnikom, saj obstajajo posebne medicinske UV naprave za zdravljenje tovrstnih bolezni. Opazujte svojo kožo in se posvetujte s svojim zdravnikom, če se pojavijo znaki draženja ali spreminjanja kožnih pigmentnih znamenj oz. morebitna rast, izginevanje in krvavitve. Možnost ozdravitve kožnega raka je mnogo večja, če bolezen prepoznamo in zdravimo v zgodnji fazi. Solariji in zdravje 13

14 Stališča strokovnjakov o uporabi solarijev Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) Nikakršnega dvoma ni, da lahko solariji povzročajo raka. Upamo, da bo razvrstitev solarijev v I. skupino kancerogenih snovi za ljudi služila kot močan pritisk na industrijo in vlade, da bodo poostrile nadzor nad uporabo solarijev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) Osebe, mlajše od 18 let, ne bi smele uporabljati solarijev. Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) Uporaba solarijev v kozmetične namene ni priporočljiva, saj predstavlja tveganje za pojav raka, ki je še posebno visoko za ljudi s fototipom kože I in II ter za mladino. Evropska komisija Z obiskovanjem solarijev smo izpostavljeni umetno ustvarjenemu UV sevanju in po nekajkratnih zaporednih uporabah porjavimo. To pa lahko povzroči nastanek kožnega raka. ec.europa.eu/health/opinions2/en/sunbeds/ Irsko Združenje za boj proti raku (ICS) Glede na dosedanje rezultate raziskav odsvetujemo uporabo solarijev. Avstralski Svet za boj proti raku Solariji in oglasi za obisk solarijev morajo biti opremljeni z opozorilom o škodljivih vplivih na zdravje, podobno kot je to obvezno pri cigaretah. Združenje slovenskih dermatovenerologov (ZSD) Za vse oblike ultravijoličnega sevanja je znanstveno dokazano, da doprinesejo k prezgodnjemu staranju kože ter k razvoju kožnega raka. To velja tudi za solarije, saj ne dajejo»varne porjavelosti «. Izpostavljanje virom UV sevanja z namenom porjavitve odsvetujemo. Zmote o umetnem sončenju Solarij potrebujem za proizvodnjo vitamina D NI RES! Vitamin D je bistvenega pomena za zdravje. Naše telo ga proizvaja, ko je koža izpostavljena UV žarkom, prisoten pa je tudi v določenih vrstah hrane. Za proizvodnjo potrebnih količin zadoščajo že krajša obdobja izpostavljenosti soncu. Torej za proizvodnjo tega vitamina ne potrebujete solarija! 14 Solariji in zdravje

15 Literatura 1. Agar NS, Halliday GM, Barnetson RS, et al. (2004) The basal layer in human squamous tumors harbors more UVA than UVB fingerprint mutations: a role for UVA in human skin carcinogenesis, Proc Natl Acad Sci 101(14): AGNIR (2002) Advisory Group on Non-ionising Radiation Health. Effects from Ultraviolet Radiation. Documents of the NRPB 13 (1). 3. British Association of Dermatologists (BAD) (2009) Beauty and the beast, The Lancet Oncology, Volume 10, Issue 9, Page IARC - International Agency for Research on Cancer Monograph Working Group (2009) A review of human carcinogens Part D: radiation, The Lancet Oncology, Volume 10, Issue 8, Pages , 5. IARC - International Agency for Research on Cancer Monograph Working Group (2006) Exposure to artificial UV raiation and skin cancer, IARC Working group report, Vol. 1, 2006, publications/pdfs-online/wrk/wrk1/index.php 6. ICNIRP (2003) International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection. Health Issues of Ultraviolet Tanning Appliances Used for Cosmetic Purposes. Health Physics 84: IEC (1995) International Electrotechnical Commission. Safety of household and similar electrical appliances. Part 2: Particular requirements for appliances for skin exposure to ultraviolet and infrared radiation. Geneva:IEC McKinlay A and Repacholi MH (2000) Ultraviolet Radiation Exposure, Measurement and Protection. Radiation Protection Dosimetry 91( vols 1-3). 9. Ting W, Schultz K, Cac NN, Peterson M, Walling HW. (2007) Tanning bed exposure increases the risk of malignant melanoma. Int J Dermatol. 2007; 46: Hawk JLM (2000) Sunbeds;, Radiat Prot Dosimetry; 91: Swerdlow AJ (2000) Epidemiology of chronic disease risks in relation to ultraviolet radiation exposure;, Radiat Prot Dosimetry; 91: United States Department of Health and Human Services (2004) 11th Report of Carcinogens. National Institute of Environmental Health Sciences, Research Triangle Park, NC. p III Veierød MB, Weiderpass E, Thörn M, et al. (2003) A prospective study of pigmentation, sun exposure, and risk of cutaneous malignant Melanoma in women. J Nat Cancer Inst 95: WHO (2003) World Health Organization. Artificial tanning sunbeds - risks and guidance. Geneva 15. WHO (2005) World Health Organization. Sunbeds, tanning and UV exposure, Fact sheet No.287, Geneva 16. Young A (2004) Tanning devices - Fast track to skin cancer?, Pigment Cell Res, 17: Young et al. (2003) UV-induced pigmentation in human skin. In: P.U. Giacomoni, ed. Sun Protection in Man. Amsterdam: Elsevier; pp Zmote o umetnem sončenju Če želim pridobiti porjavelo polt, se moram pač sprijazniti z opeklinami NI RES! Opekline ali rdečica v solariju pomenijo, da ste resno poškodovali svojo kožo. UV žarki lahko globoko prodrejo v plasti kože in poškodujejo DNK v celicah kože. Če so celice poškodovane, obstaja večja verjetnost, da bodo mutirale in se začele nenadzorovano razvijati, kar se zgodi pri raku. Solariji in zdravje 15

16 O monografiji solariji in zdravje Raziskave kažejo, da je uporaba solarijev enako nevarna kot kajenje. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zvišala stopnjo nevarnosti z verjetno kancerogeno na kancerogeno za ljudi in tako solarije postavila ob bok cigaretam, azbestu in ionizirnim sevanjem. Informativna monografija»solariji in zdravje«želi osvetliti problematiko uporabe solarijev za umetno sončenje v luči teh ugotovitev. V njej so predstavljeni odgovori na najpogostejša vprašanja glede uporabe solarijev v kozmetične namene. Njena vsebina se opira na stališča ključnih mednarodnih organizacij in uglednih znanstvenih ustanov s področja preučevanja vplivov ultravijoličnega sevanja na zdravje ljudi. O upravi RS za varstvo pred sevanji Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju izvajanja dejavnosti in uporabe virov ionizirnih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirnih sevanj, sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirnih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprečevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirnih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblaščanja izvedencev varstva pred sevanji. O Inštitutu za neionizirna sevanja (INIS) Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registriran za raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj. Je akreditiran in pooblaščen za izvajanje meritev in strokovnih nalog s področja varstva pred elektromagnetnimi sevanji. Ker je INIS mednarodno priznana institucija na področju varstva okolja in varovanja zdravja pred neionizirnimi elektromagnetnimi sevanji, je s strokovnim kadrom, bogatimi mednarodnimi povezavami in sodobno laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljen za posredovanje odgovorov na pereča vprašanja glede problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj v bivalnem in delovnem okolju. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI