MAGISTRSKO DELO Vpliv uživanja nelegalnih psihoaktivnih snovi na prometno varnost

Transcription

1 MAGISTRSKO DELO Vpliv uživanja nelegalnih psihoaktivnih snovi na prometno varnost Februar, 2012 Nataša Rakar

2 MAGISTRSKO DELO Vpliv uživanja nelegalnih psihoaktivnih snovi na prometno varnost Februar, 2012 Nataša Rakar Mentor: doc. dr. Igor Areh

3 ZAHVALA Za pripravo, strokovno pomoč in nastanek magistrske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Igorju Arehu, predavatelju na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, ki mi je s svojimi strokovnimi napotki in potrpežljivostjo olajšal pot do konca dodiplomskega in podiplomskega študija na Fakulteti za varnostne vede. Za vso pridobljeno splošno in strokovno znanje se zahvaljujem tudi Fakulteti za varnostne vede, vsem njenim profesorjem in drugim uslužbencem. Posebna zahvala gre tudi staršem, bratu Juretu, prijateljem, kolegom, znancem in fantu Juriju za razumevanje, vsestransko podporo in vzpodbujanje skozi vsa leta študija. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi vsem Vam, ki ste si vzeli čas in rešili spletno anketo z naslovom Uporaba drog v cestnem prometu ter vsem intervjuvancem, ki ste mi s svojimi osebnimi zgodbami in izkušnjami dali dragocene informacije o vplivu drog na doživljanje resničnosti. 2

4 KAZALO VSEBINE DELA 1 Uvodna beseda Metoda Cilj in namen magistrskega dela Opredelitev osnovnih pojmov Droge Mamila Psihotropne snovi »Designer«droge Fizična (telesna) odvisnost Toleranca Psihična (duševna) odvisnost Zasvojenost Abstinenčni (odtegnitveni) sindrom ali kriza Vožnja pod vplivom drog Potreba po uživanju psihoaktivnih snovi Učinki drog Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi Osnovna dejstva o najpogosteje uporabljenih drogah Depresorji centralnega živčnega sistema Barbiturati oziroma uspavala Benzodiazepini oziroma pomirjevala Alkohol Narkotiki (opijati) Heroin Metadon Stimulansi Nikotin Kofein Kokain in crack kokain Ecstasy oziroma MDMA Crystal meth in metamfetamini Halucinogene droge LSD oziroma dietilamid lisergične kisline Kanabis oziroma indijska konoplja Marihuana Inhalanti (hlapila) Droge in prometna varnost Splošno o vplivu mamil in psihotropnih snovi na voznika in njihovo sposobnost vožnje Vpliv posameznih drog na prometno varnost in značilnost vožnje Vožnja pod vplivom alkohola Kako vpliva kanabis/marihuana na sposobnost vožnje?

5 8 Opredelitev vožnje pod vplivom mamil in psihotropnih snovi v slovenski zakonodaji Nekatere težave povezane z ugotavljanjem vožnje pod vplivom mamil Prepoznavanje omamljenega voznika Kako naj policist reagira pri obravnavanju omamljenih oseb? Problematika vožnje pod vplivom mamil v Evropi (Sloveniji) Opredelitev problema Hipoteze Namen Metoda Udeleženci raziskave Postopek izvedbe raziskave Rezultati raziskave Razprava Preverjanje veljavnosti hipotez Zaključek (sklepne misli) Literatura in viri Priloge

6 KAZALO TABEL Tabela 1: Pogostost uživanja v tabeli navedenih drog...59 Tabela 2: Izobrazbena struktura udeležencev...60 Tabela 3: Starostne skupine udeležencev...61 Tabela 4: Zaposlitveni status...62 Tabela 5: Odgovori anketirancev na vprašanje ali so že poizkusili posamezno v tabeli navedeno drogo Tabela 6: Primerjava med ženskimi in moškimi udeleženci, ki so na vprašanje devet, ali so že vozili pod vplivom posamezne v tabeli navedene droge, odgovorili pritrdilno Tabela 7: Odgovori anketirancev, ki se nanašajo na obravnavo s strani policistov...67 Tabela 8: Prikazuje odgovore na štirinajsto vprašanje, ki se glasi:»s katerim postopkom so ugotavljali tvoje stanje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi?«...67 Tabela 9: Primerjava med ženskimi in moškimi udeleženci, ki so na osemnajsto vprašanje, ali so posamezno v tabeli navedeno drogo že mešali z alkoholom odgovorili pritrdilno...68 KAZALO SLIK Slika 1: Primer benzodiazepinov (Neopersen, Persen Forte, Persen )...21 Slika 2: Heroin (prikaz načina uživanja: vbrizgavanje, njuhanje)...23 Slika 3: Metadon...25 Slika 4: Kokain Slika 5: Crack...28 Slika 6: Tablete ecstasy...31 Slika 7: Crystal meth...33 Slika 8: LSD v različnih oblikah (prah, kapsule )...34 Slika 9:»Joint«Slika 10:»Bong«...38 Slika 11: Primer inhalantov...40 Slika 12: Vožnja pod vplivom LSD-ja

7 Slika 13: Stopnja odgovorov...58 Slika 14: Spolna struktura udeležencev Slika 15: Izobrazbena struktura udeležencev...60 Slika 16: Starostna struktura udeležencev...61 Slika 17: Prikaz razdelitve uživanja drog glede na spol anketirancev...64 Slika 18: Prikaz števila anketiranih voznikov pod vplivom posamezne droge..66 Slika 19: Prikaz izvedenih policijskih postopkov...67 Slika 20: Prikaz anketirancev, ki so posamezno v tabeli navedeno drogo že mešali z alkoholom

8 POVZETEK Že stoletja ljudi privlačijo droge, ki spreminjajo razum in škodujejo svobodni volji. Ljudje so se srečevali z drogami že v daljni preteklosti. Uporabljali so jih za različne namene in tako delamo še danes. Naši predniki so droge spoštovali, uporabljali so jih za zdravilne pripravke, s katerimi so lajšali bolečine in zdravili bolezni, pa tudi za doseganje posebnih občutkov in doživetij ob obrednih slovesnostih. Ko pa so se droge prek glasbe in množičnim medijev množično razširile med ljudi in preplavile vsa družbena področja, so ljudje začeli droge tudi zlorabljati. Pod njihovim vplivom počnejo nekontrolirane stvari, med drugim celo sedejo za volan, pri tem pa pozabljajo, da s takim nepremišljenim dejanjem bistveno zmanjšujejo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu in povečujejo možnost nastanka prometne nesreče. Zaradi dejstva, da je izkušnja droge odvisna od odmerka, kakovosti droge, okoliščin vnosa, osebnostnih značilnosti in razpoloženja posameznika in ker ima vsaka droga različne farmakološke karakteristike ter specifičen učinek na posameznikovo počutje in vedenje, ne moremo zanesljivo predvideti, kako posamezne droge vplivajo na značilnost vožnje in s tem na prometno varnost. Lahko pa na podlagi poznavanja posamezne droge učinke in vpliv (ne)legalnih drog na posameznika in njegovo doživljanje resničnosti predvidimo, posplošimo in s tem pomagamo vsem osebam, ki imajo»opravka«z omamljenim posameznikom, še zlasti pa policistom, da s pomočjo razumevanje doživljanja ali izkušnje, ki so posledica vnosa droge v organizem ter s pomočjo poznavanja vedenja omamljenih ustrezno strokovno ukrepajo in s tem poskrbijo za svojo varnost ter varnost omamljene osebe. Ključne besede: psihoaktivne snovi, toleranca, psihična (duševna) odvisnost, fizična (telesna) odvisnost, prometna varnost. 7

9 AN INFLUENCE OF ILLEGAL DRUGS ON TRAFFIC SECURITY SUMMARY For centuries people have been attracted to drugs, which change ones mind and damage our free will. We met drugs in a far away history. They were used for different purposes - and so it is done today, still. Our ancestors respected them, used them as medicinal potions to ease pain and heal sicknesses or in special rituals to heighten sensations and experience. However with music and massive media, drugs started to overflow our community and its widespread existence made them an easy target for abuse. Under its influence people behave uncontrollably and they even sit behind a vehicle and with such reckless behaviour they seem to forget that they are decreasing the safety level on the streets and increasing their own possibilities to cause an accident. Since an experience is based on the dosage, quality of a drug, circumstances of taking the drug, personal characteristics and mood swing of an individual and because every drug has different pharmaceutical characteristics and a specific effect on an individuals sensitivity and behaviour, we cannot predict with certainty how drugs effect the driving and consequently on traffic security. But we can, based on knowing the specific effects of a certain drug and the influence of (il)legal drugs on an individual and his/hers experience of reality, estimate, generalize and therefore help all the people dealing with a "drugged" individual, especially police officers, to act accordingly by knowing the behavioural characteristics of a drugged individual understanding the experience, caused by the use of drugs and so take care of their security and the security of a drugged individual. Key words: psychoactive substances, tolerance, psychological (mental) addiction, physical (body) addiction, traffic security 8

10 I. TEORETIČNI DEL 1 Uvodna beseda Droge so del naše vsakdanje resničnosti. Ljudje so se srečevali z njimi že v daljni preteklosti, v 60. letih prejšnjega stoletja pa so se prek glasbe in množičnih medijev razširile med ljudi, preplavile vsa družbena področja in tako postale del naše kulture. Ne glede na to, na katerem koncu sveta živimo, je skoraj nemogoče, da se ne bi tako ali drugače srečali z njimi. Vsakodnevno lahko v časopisih, revijah, na televiziji in medmrežju zasledimo zgodbe o slavnih športnikih, manekenkah, igralcih, pevcih, poslovnežih, ki kljub milijonskim dobičkom postavijo na kocko svojo kariero, predvsem pa življenje in se vdajajo drogam. Tudi navadni državljani niso nič drugačni od njih. Vsako leto na tisoče ljudi ostane brez dela, konča v zaporu, komuni, jarku ali na pokopališču, ker se ne more odpovedati uničevalni zvezi z drogami. Magistrska naloga slehernemu bralcu ponuja (temeljne) informacije o najbolj razširjenih omamnih sredstvih, kot so: kanabis, kokain, heroin, LSD, alkohol, tobak, ecstasy, crack itd. in mu s tem poskuša olajšati razumevanje problematike drog. Vsak bralec bo po zaključenem branju razumel, zakaj ljudi že stoletja privlačijo droge, ki spreminjajo uživalčevo počutje, razum, čustvovanje, razmišljanje in škodujejo svobodni volji. Spoznal bo, kako posamezne skupine drog učinkujejo in znal bo našteti njihove glavne simptome. Spredvidel bo, kako se ljudje pod vplivom drog spremenijo, kaj te spremembe sploh povzroči, kako posamezne skupine drog spremenijo delovanje možganov in s tem posameznikovo vedenje. Razumel bo, zakaj uživanje drog ostaja eden najbolj žgočih družbenih problemov. Na podlagi vseh podanih informacij si bo lahko ustvaril svoje lastno trdno stališče in dobil odgovor na vprašanje, zakaj niti razumevanje, da jemanje drog s sabo prinaša številne težave (npr. izgubo službe, življenja, spoštovanja, zaupanja staršev, spoštovanja in podpore že odraslih otrok, ali celo izgubo otrok, uničeno zdravje, prepire z družino, prijatelji in znanci), niti trpljenje, ki ga zasvojenci izkusijo na svoji koži, ne spremeni odnosa do drog. 9

11 1.1 Metoda Pri izdelavi magistrske naloge sem v prvem delu (teoretični del) najprej uporabila metodo zbiranja tako primarnih kot sekundarnih virov. Nato sem z metodo analize vsebine pisnih virov preučila tako slovensko kot tujo strokovno literaturo, ki je bila na razpolago v danem akademskem okolju ter strokovne članke iz revij in internetnih virov. Tovrsten način raziskovanja sem izbrala predvsem zato, ker se v nalogi v glavnem naslanjam na konceptualno analizo primarnih in sekundarnih virov, s katero želim pojasniti teoretičen pomen temeljnih pojmov. V drugem delu magistrske naloge (raziskovalni del) pa sem uporabila raziskovalne (vprašalnik in intervju) in razlagalne metode (ki sem jih uporabila pri pojasnitvi tistega, kar sem dognala pri raziskovanju). 1.2 Cilj in namen magistrskega dela Osnovni namen magistrskega dela je preučiti, analizirati in predstaviti pomembne informacije o najpogosteje uporabljenih drogah, brez odvečnega moraliziranja, ampak z opozorilih na mestih, kjer je to res potrebno! Cilj magistrske naloge pa sem si zamislila kot nekakšne stopnice, ki vodijo do končnega cilja. Prvi cilj oziroma prva stopnica magistrske naloge je deskripcija oziroma opis pojava, ki me zanima (predstavila bom osnovna spoznanja o najpogosteje uporabljenih drogah: naštela bom njihove najpogostejše kratkoročne in dolgoročne učinke ter odtegnitvene simptome, opisala bom njihove škodljive učinke na vse prometne udeležence ). Drugi cilj oziroma stopnica je vzročna razlaga ali eksplanacija. Tretji cilj (stopnica) je napoved ali predikcija. Zastavila bom hipoteze, ki jih bom na koncu zavrgla ali potrdila. Zadnji cilj oziroma stopnica pa so ugotovitve oziroma rezultati raziskave in sama razprava. 10

12 2 Opredelitev osnovnih pojmov 2.1 Droge Beseda»droge«izhaja iz francoske besede»drogue«, kar v prevodu pomeni»posušena zelišča ali kemikalije, iz katerih se izdelujejo zdravila«. Droga je dobesedno vsaka nehranljiva kemična snov, ki se lahko absorbira v organizem. Navadno beseda droga pomeni ali zdravilo ali nekaj, kar človek vzame (navadno prostovoljno), da bi dosegel začasen (navadno prijeten) duševni učinek. Včasih se obe kategoriji prekrivata (Žigon, 2000: 28). Je surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravstvu (Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ], 1994: 172). V zadnjem času se z izrazom droga označujejo tudi nekatere rastlinske surovine, snovi, sintetična ali polsintetična zdravila ali druge kemične snovi, ki se zlorabljajo, ker ob daljši uporabi spreminjajo človekovo duševno stanje, s tem pa tudi normalno delovanje in obnašanje ljudi (Brzin et al., 1980). V medicini je droga»vsaka snov, ki ima zmožnost preprečiti ali zdraviti bolezen ali povečati fizični ali mentalni blagor«. V farmakologiji pa je»vsaka kemična snov, ki spremeni biokemičen ali fiziološki proces celic ali organizmov«(žigon, 2000: 29). 2.2 Mamila Mamila so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) opredeljena kot»sredstva, ki z delovanjem na osrednje živčevje povzročajo ugodje, lajšajo bolečino in neprijetna občutenja, človeka omamijo in uspavajo«. Mamila so torej samo tiste snovi in sredstva, ki imajo omamni ali opojni učinek (npr. opij in njegovi derivati). Snovi, ki omamnih učinkov nimajo, imajo pa nasprotne učinke (npr. poživitev, halucinacije ), uvrščamo med psihotropne snovi in ne med mamila. 2.3 Psihotropne snovi Psihotropne snovi so tiste naravne ali sintetične snovi, ki delujejo na človekovo duševnost oziroma povzročijo določeno duševno spremembo (Miličinski, 1978). Med psihotropne snovi spadajo: kanabis, stimulansi in halucinogene snovi. 11

13 2.4»Designer«droge Izraz»designer«droge so si izmislili leta Pomeni novo kemično substanco s psihoaktivnimi lastnostmi, narejeno na osnovi kemične strukture že znanega in prepovedanega mamila ali psihoaktivne snovi, ki se sintetizirana za prodajo na ilegalnem trgu in zato, da se izogne zakonsko določenemu ukrepu nadzora, obenem pa ohrani ali celo poveča učinek snovi na človeški organizem (Žigon, 2000: 30). Sestava»designer«droge in vsebnost psihoaktivne snovi zelo nihata, saj jih povečini izdelujejo v tajnih ilegalnih laboratorijih. Zaradi pogoste prisotnosti nečistoč in številnih drugih nevarnih snovi, je učinek na organizem kljub načrtovanju (poživitev ali povzročanje halucinacij) zelo nepredvidljiv. 2.5 Fizična (telesna) odvisnost Fizično (telesno) odvisnost lahko definiramo kot»spremembe v možganih in telesu med prilagajanjem na nenehno navzočnost visokih odmerkov drog. Zaradi teh sprememb možgani in telo potrebujejo droge za normalno delovanje«(friedman in Rusche, 2004: 284). 2.6 Toleranca Toleranca je zelo pogosta spremljevalka fizične odvisnosti. Definirano jo kot»odpornost na snov, za katero je značilno zmanjšanje učinka pri ponovnem zaužitju enake količine snovi«. To pomeni, da je za dosego enakega učinka, potrebno použiti večje količine snovi. Toleranca na droge, kot so alkohol, opiati, pomirjevala in uspavala, ima dva sestavna dela: metabolično in farmakološko toleranco. Metabolična toleranca je izraz za sposobnost telesa, da se znebi droge. Telo učinkoviteje presnavlja (odstranjuje) droge. Pri farmakološki toleranci pa se telesne in možganske celice spremenijo in tako postanejo bolj tolerantne na učinke drog. Toleranca izgine nekaj dni ali tednov po prenehanju jemanja droge (Friedman in Rusche, 2004). 12

14 2.7 Psihična (duševna) odvisnost Psihična odvisnost je stanje, ko droga postane osrednjega pomena v življenju uživalca: uživalec verjame, da drogo mora uživati in da brez nje ne more živeti (Friedman in Rusche, 2004). Kaže se kot močna čustvena in duševna potreba po zaužitju droge, ki je značilna za vse vrste drog. Je blažja od fizične odvisnosti in je značilna za začetne faze odvisnosti oziroma za psihoaktivne snovi (halucinogene). Prenehanje jemanja psihoaktivne snovi v primeru psihične odvisnosti ne povzroči abstinenčnih težav, temveč le neustavljivo željo človeka po nenavadnih doživetjih, ki mu jih nudi snov, če mu je ta na voljo (Žigon, 2000: 32). 2.8 Zasvojenost Ko se telesni odvisnosti pridruži še psihična odvisnost, govorimo o zasvojenosti. Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno jemanje drog ne glede na zdravstvene, družbene in zakonske posledice, ki jih daljše jemanje povzroči. Zasvojenost je ponavadi kronična in jo med zdravljenjem večkrat prekine ponovno jemanje drog (Friedman in Rusche, 2004: 286). Bistvo zasvojenosti je izguba nadzora nad svojim vedenjem. Zasvojenci počnejo stvari, ki jih ne bi počeli, če ne bi bili zasvojeni: lažejo, kradejo, povzročajo avtomobilske nesreče, postanejo nasilni in/ali celo ogrožajo ljudi, ki so jim blizu. 2.9 Abstinenčni (odtegnitveni) sindrom ali kriza Abstinenčni oziroma odtegnitveni sindrom je skupek spremenljivih telesnih in duševnih simptomov, ki se kopičijo in neprizanesljivo stopnjujejo. Pojavijo se, ko zmanjšamo ali prenehamo uporabljati mamilo ali psihotropno snov, katero smo uživali daljše časovno obdobje in/ali v velikih odmerkih. Večina abstinečnih simptomov je pri različnih drogah drugačna. Simptomi so odvisni od delov možganov in telesa, na katere droge učinkujejo. Moč abstinenčnega sindroma pa je odvisna od vrste droge, od tega, koliko časa jo je posameznik jemal in koliko jo je zaužil (Friedman in Rusche, 2004). 13

15 2.10 Vožnja pod vplivom drog Glede na zakone posameznih države se lahko pojem»vožnja pod vplivom drog«nanaša na voznika, pri katerem se izmeri: zmanjšanje kognitivnih ali psihomotoričnih sposobnosti oziroma zmanjšanje odzivnosti; količina droge v krvi, za katero se pričakuje, da bo povzročila prej opisane učinke in ki presega dovoljeno količino; kakršna koli sled drog v krvi (»nična toleranca«) (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami [EMCDDA], 2009). 3 Potreba po uživanju psihoaktivnih snovi Potreba po omami je del človekovega življenja. Omamljenost pelje iz sveta resničnosti, posreduje nove načine življenja in privede do neznanih zaznav. Mnogim so spremembe, ki jih povzročajo droge všeč. Ko droge poskusijo, jih kljub težavam, ki pogosto spremljajo povečano jemanje (npr. psihična in fizična odvisnost nezmožnost normalnega funkcioniranja, izguba socialne mreže in čustvene podpore, izguba prihodnosti ), uživajo še naprej. Uživanje drog pri uživalcu povzroča nova, nenavadna doživetja, ki jih v resničnosti ne more izkusiti. Povzroča (kratkotrajno) ugodje, rahlo evforijo, sprostitev in dobro počutje. Zmanjšuje strahove, ublaži stres, odstrani čustvene težave, ki jih povzroča življenje. Zaradi»izginotja«slabih, negativnih občutkov, anksioznosti, skrbi, problemov, ovir in tesnobe, droga uživalcu (vsaj navidezno) daje to, kar mu v življenju ponavadi primanjkuje: srečo, veselje, toplino, povezanost. Pri posamezniku povzroča občutke moči in samozavesti. Ker pa je vsak človek unikatno bitje s svojimi razlogi, s svojimi težavami in dilemami, je tudi razlogov, da nekdo poskusi drogo, neskončno in neomejeno. Če bi razloge za začetek uživanja mamil in psihotropnih snovi vseeno poskušali razvrstili po pogostosti bi lahko rekli, da je daleč najpogostejši razlog radovednost. V naslednjo kategorijo pogostih razlogov bi lahko uvrstili: dolgčas (naše organiziranje prostega časa, ki ga ne znamo zapolniti s smiselnimi in ustvarjalnimi dejavnostmi, potrebuje nadomestek in to je lahko med drugim tudi uživanje drog, ki zapolni prazne zunanje in notranje prostore), željo,»imeti se lepo«, željo po pozabi, razbremenitvi in sprostitvi 14

16 (»odklop«), uveljavitev v vrstniški družbi (da bi ustrezali ostalim, da bi bili priljubljeni in»cool«, da bi jih ljudje sprejeli in z njimi navezali stike), prilagoditev skupini in v njej običajnim načinom življenja, zgled med vrstniki in partnerji. Motiv pobega iz resničnosti v svet sanj ali omame je v velikih primerih tudi izhodišče za zlorabo drog: ljudje poskušajo z učinki drog prekriti vsakdanje skrbi in težave, jih narediti nevidne, da jih ne bi več občutili in bi jih potisnili iz vidnega polja (Taschner, 2002). Med razloge, ki so redkeje omenjeni, pa spadajo: zgledovanje po idolih, izziv neznanega, želja,»da bi v svojem življenju nekaj spremenili«, spoznavanje novih ljudi, stopnjevanje ustvarjalnosti, osebni problemi in priložnost za zaslužek. Pomemben razlog za uporabo drog so tudi duševne motnje, med drugim občutki strahu, negotovost, motnje koncentracije, učne težave, pobitost, težave z navezovanjem stikov oziroma odnosov. Potreb po omami oziroma potreba po uživanju psihoaktivnih snovi ima svoj izvor v najpomembnejšem telesnem organu, v možganih. Droge namreč posnemajo kemične snovi (t.i. možganske živčne prenašalce), ki jih možgani uporabljajo za sporazumevanje, prenašanje sporočil in izvajanje vseh potrebnih funkcij. Ne glede na to, kako droge pridejo v telo (lahko jih jemo, kadimo, vbrizgavamo, vdihavamo), ko so enkrat v telesu, jih kri hitro prinese do možganov, kjer pod pretvezo, da so njihovi naravni kemični sli, prenašajo lažna sporočila. Nekatera možganska sporočila izkrivijo, druga okrepijo ali oslabijo in spet tretja povsem izničijo. S ponarejanjem pravih sporočil dajejo droge uživalcu močan umeten občutek (kratkotrajnega) ugodja in sprostitve. Hkrati pa od uživalca zahtevajo, da mora droge jemati še naprej; najprej zaradi občutka ugodja, pozneje, da se ne bi počutil slabo in nazadnje, da lahko normalno živi in preživi - človek postane zasvojen. Droge so t.i. lažnivi sli, ki grobo posežejo v možgansko strukturo, povzročajo postopne spremembe v delovanju možganov, sinaps in živčevja, prevzamejo oblast v možganih, obvladujejo posameznikovo vedenje in svobodno voljo (Friedman in Rusche, 2004). 15

17 4 Učinki drog Nekatere droge so aktivne malo časa. Učinki kmalu izginejo. Druge droge pa učinkujejo ure in ure. Način uživanja, količina zaužite droge (velikost odmerka) in hitrost, s katero pride droga do možganov so dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost učinka drog. Vsak uživalec se na odmerek in način uživanja odzove drugače, pa vendar pri vseh obstajajo neke splošne značilnosti. Če uživalec vzame premalo droge, je ne čuti, če je vzame preveč, pride do simptomov prevelikega odmerka, slabosti in nezavesti. Povečan odmerek droge poveča njeno moč. Zato uživalci vseh vrst drog poiščejo tisti način uživanja, ki jim zagotavlja največje učinke. Četrti dejavnik, ki vpliva na učinek omame, ki jo iščejo uživalci, je časovna uskladitev prenosa drog. Veliko drog povzroča evforijo le tedaj, kadar se raven droge v krvi zviša prvič med jemanjem. Prvo uživanje droge v določenem dnevu povzroči močnejše občutke kot katerokoli poznejše uživanje, ki mu ta dan sledi (Friedman in Rusche, 2004: 126). Trajanje delovanja droge je odvisno tudi od sposobnosti telesa, da drogo razgradi in jo izloči iz telesa. Če je telo dobro opremljeno z učinkovitimi encimi, bo droga učinkovala manj časa. Če pa telo ni uspešno pri encimski razgradnji, bo učinek droge trajal dlje (Friedman in Rusche, 2004). Vpliv droge na posameznika pa je odvisen tudi od: posameznikovega razpoloženja, njegove telesne kondicije, teže, psihične pripravljenosti in osebnih lastnosti (čustvena stabilnost, agresivnost, empatičnost, ekstravertnost ), od okoliščin uživanja droge, od posameznikovega pričakovanja ter t.i. tolerance (»imunost«na učinke droge). 5 Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi V svetu obstaja več različnih klasifikacij mamil in psihotropnih snovi, ki so odvisne predvsem od države, organizacije ali službe in od razširjenosti posameznih mamil in psihotropnih snovi v posameznih državah. Mamila in psihotropne snovi lahko razvrstimo po različnih kriterijih, kot npr. kakšnega izvora so, v kakšnem agregatnem stanju so, kako se zaužijejo, kako vplivajo na uživalce, kakšne učinke imajo na organizem, kakšne so posledice delovanja 16

18 itd. Kljub temu pa imajo vse klasifikacije skupne stične točke. V nadaljevanju bom predstavila nekaj takšnih klasifikacij. Žigon (2000) v knjigi z naslovom»kaj veš o drogah?«mamila in psihotropne snovi loči: glede na vrsto odvisnosti: mamila in psihotropne snovi, ki povzročajo duševno (psihično) in telesno (fizično) odvisnost: opij, heroin, morfin, kodein, alkohol, sedativi, barbiturati; mamila in psihotropne snovi, ki povzročajo duševno (psihično) odvisnost: kokain, kanabis, LSD, amfetamini, meskalin, hašiš. glede na moč učinkovanja in negativne posledice: posebno nevarna mamila in psihotropne snovi oziroma»trde«droge, ki vodijo v hudo zasvojenost: opij, heroin, morfin, kokain, LSD, ecstasy; manj nevarna mamila in psihotropne snovi oziroma»mehke«droge, ki povzročajo blago odvisnost: marihuana, hašiš. glede na izvor in način izdelave in priprave mamila in psihotropne snovi za uživanje: naravna mamila in psihotropne snovi: opij, kanabis, koka, kat, halucinogene gobe ; polsintetična mamila in psihotropne snovi: heroin, kokain, morfin ; sintetična mamila in psihotropne snovi: narkotični analgetiki, amfetamini, LSD, DMT, DOM, DET, PCP, metamfetamini. glede na obliko: predmete v obliki pivnikov, cigaret, sladkorja, ki so prepojeni z učinkovino: LSD, DMT; snovi, ki so v obliki praška, granulata, tablet, iglic, hlebčkov, ampul, svečk, ploščic, tekočine, plina, olja: heroin, kokain, hašiš, ecstasy ; snovi, ki so deli rastlin (listi, cvetovi, sadeži, korenine): marihuana, koka, kat. 17

19 glede na način uživanja: snovi, ki jih uživalci injicirajo/vbrizgavajo v telo: heroin, kokain, metamfetamine; snovi, ki jih uživalci vdihavajo, njuhajo ali kadijo: kat, marihuana, kokain,»crack«, heroin ; snovi, ki jih uživalci jemljejo oralno (skozi usta): ecstasy, amfetamin, metamfetamin ; snovi, ki jih uživalci jemljejo rektalno (dajanje svečk v danko). Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog v 1. členu in Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v 2. členu droge razvrščata glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe in glede na uporabo v medicini v tri skupine: V skupino I. spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. V to skupino spadajo npr. heroin, meskalin, konoplja, LSD, psihocibin, MDMA, MDE, MDA, DOM, DOB, DMA, DMT, DET. V skupino II. spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini. Sem spadajo: kokain, metadon, morfin, kodein, amfetamini, metafetamini. V skupino III. pa spadajo rastline in substance, ki so srednje nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini, sem sodijo: barbituratni in nebarbituratni hipnotiki in antiepileptiki (razen hipnotičnih benzodiazepinov, benzodiazepinski anksiolitiki in psihnotiki, stimulansi in anorektiki. 18

20 Splošna klasifikacija Urada za droge, ki temelji na strokovnih ugotovitvah in upošteva klasifikacije posameznih držav ter se uporablja in upošteva v okviru različnih mednarodnih organizacij (OZN, WHO itd.), mamila in psihotropne snovi deli glede na to, kako te droge vplivajo na uživalca, na štiri osnovne skupine: depresorji centralnega živčnega sistema (opij, morfin, kodein, heroin); stimulansi (kokain, crack, ecstasy, amfetamini, speedball); halucinogene droge (LSD in ostale halucinogene droge); kanabis (marihuana, hašiš, skunk). 6 Osnovna dejstva o najpogosteje uporabljenih drogah Na naslednjih straneh so v sliki in besedi predstavljene najpogosteje uporabljene legalne in nelegalne droge. Na kratko je predstavljena njihova zgodovina, opisani so njihovi najbolj očitni in znani učinki ter zapleti, težave in posledice, ki jih s sabo prinaša njihovo uživanje oziroma zloraba. Pri tem so poudarjene posledice, ki so pomembne z vidika prometne varnosti in obravnavanja omamljenih. 6.1 Depresorji centralnega živčnega sistema Depresorji so snovi sintetičnega izvora, ki se uporabljajo za premagovanje strahu, razdražljivosti, zaskrbljenosti in napetosti, povzročajo pa tudi zaspanost in pijanost, podobno tisti, ki jo povzroča alkohol (Žigon, 2000). Ponavadi delujejo tako, da zmanjšujejo akcijske zmogljivosti. Živčni sistem dobesedno potlačijo, upočasnijo pa tudi umstven in fizični proces telesa. V velikih odmerkih lahko zmanjšajo delovanje skoraj vseh delov možganov (Friedman in Rusche, 2004). Če se uživajo skupaj z alkoholom, se učinki in tveganje povečajo. Hitro se razvije fizična odvisnost in z njo tudi toleranca. To vrsto drog uživamo oralno, možno pa jih je tudi vbrizgati v žilo. Med depresorje spadajo barbiturati (uspavala npr. flurazepam, halcion, nembutal), benzodiazepini (pomirjevala, npr. valium, xanax, alprazolam, klordiazepoksid, klorazepat, diazepam, halazepam, lorazepam) in alkohol. 19

21 6.1.1 Barbiturati oziroma uspavala Barbiturati delujejo na centralni živčni sistem in upočasnijo njegovo delovanje, s čimer se upočasnijo tudi mentalni in fizični procesi. Učinkujejo pomirjevalno, uspavalno, anestetično in proti krčem. Uporabljajo se v mnogih primerih, predvsem kot anestetiki, za umiritev pred operacijo, za pomiritev krčev pri epilepsiji, za zdravljenje anksioznosti, pri operacijah možganov, predpiše pa jih lahko samo zdravnik. V visokih odmerkih delujejo zaviralno na dihanje ter srce in ožilje, zato lahko pri prevelikih odmerkih povzročijo zastoj dihanja in smrt. Poleg želenih učinkov se ob uporabi lahko pojavijo tudi neželeni: bolečine v prsih, vročina, bolečine v mišicah in sklepih, pordela koža, izpuščaji, boleče grlo, otekel obraz, veke ali ustnice, zmedenost, depresija, nenormalna razburjenost, halucinacije. Nekoč so jih uporabljali za preprečevanje nespečnosti, nemirnosti in živčnosti, vendar so jih v zadnjem času nadomestila druga zdravila. Ob redni uporabi lahko kmalu pride do odvisnosti (Strbad, 2008). Ob prekinitvi zdravljena z barbiturati se pojavijo abstinenčni simptomi: nespečnost, krči, omedlevica, slabost, bljuvanje, tresenje, nemirnost in strah (Konplja.org, 2010). Ob njihovi uporabi vožnja motornih vozil ni priporočljiva, saj povzročajo zaspanost. Alkohol moč njihovega delovanja še poveča, kar lahko privede do tragičnih posledic v prometu. Zloraba privede do znakov, ki so podobni znakom alkoholiziranosti, pri čemer pri omamljenemu ne zaznamo vonja po alkoholu. Govorjenje je nejasno, reakcije počasne, hoja majava, gibi nekoordinirani, pojavi se zaspanost in utrujenost, spomin oslabi, pojavi se nesposobnost osredotočenja na nalogo, vrtoglavica, čustvovanje je labilno in nepredvidljivo (Areh, 2004) Benzodiazepini oziroma pomirjevala Benzodiazepini delujejo kot pomirjevala (sedativi) in uspavala (hipnotiki), zmanjšujejo mišični tonus, oslabijo koordinacijo in preprečujejo krče. Neželeni učinki so omotičnost, zmedenost in slabša motorična koordinacija (vpliva na voznikove sposobnosti!). 20

22 Slika 1: Primer benzodiazepinov (Neopersen, Persen Forte, Persen ) Ob prekinitvi več mesecev trajajoče terapije z benzodiazepini se lahko pojavijo abstinenčni znaki (npr. nemir, strah, zmedenost, panika, nespečnost), ki jih težko ločimo od simptomov, ki so bili vzrok za zdravljenje. Preveliki odmerki benzodiazepinov povzročajo podaljšano spanje. Zastrupitev je toliko bolj smrtno nevarna, če bolnik sočasno zaužije še kak drug depresor centralnega živčevja (npr. alkohol ali barbiturati) (Strbad, 2008) Alkohol Poulična imena: alko, drink, bibita. Učinki pri enkratnem zaužitju Pri uživanju alkoholnih pijač se pojavijo znane slike učinkov, ki so odvisne predvsem od količine zaužitega alkohola, psihičnega stanja uživalca, stopnje prenašanja pri določenem človeku in njegove navajenosti na alkohol. Splošno govorimo o lahki omami zaradi alkohola pri koncentraciji alkohola v krvi med 0,5 in 1,5 promila. Zanjo so značilne občutek toplote, pordela polt, splošna sprostitev zavor, nezadržna želja po udejstvovanju, zmanjšana kritičnost in razsodnost, občutek povečane zmogljivosti ob dejanskem padcu storilnosti (Taschner, 2002). O alkoholni omami srednje stopnje govorimo pri koncentraciji alkohola v krvi med 1,5 in 2,5 promila. Za to stanje je značilen privzdignjen glas in občutno zmanjšana kritičnost, bolj kot pri lahki omami. Narašča sprostitev zavor, pripravljenost za tveganje in nagnjenje k razdražljivo-agresivnemu vedenju. Pojavi se očitno napačno ocenjevanje trenutnih okoliščin. Vedenje usmerjajo le trenutni vzgibi in pogosto le površno ocenjene običajne okoliščine, tako da postane ravnanje skokovito, protislovno in negotovo (Taschner, 2002). V hudi omami zaradi alkohola govorimo pri koncentraciji alkohola v krvi nad 2,5 promila. Pojavijo se motnje v orientaciji in zavesti, napačno presojanje, 21

23 razmišljanje po koščkih in težko izvedljivo vodenje ter sproščena soodvisnost med vedenjem in dejanskimi okoliščinami. Hkrati se pojavi negotova hoja, medlo govorjenje, omotičnost in trzanje z očmi. Omamo glede na količino zaužitega alkohola spremljata zaspanost in omotičnost vse do občutnih motenj v zavesti. V hudi omami niso redke razdražljive epizode. Pri hudih stanjih omame se postopoma pojavi opravilna nesposobnost. Večinoma gre v takih primerih za zastrupitev z alkoholom, ki zahteva zdravniško zdravljenje (Taschner, 2002: 32). Zaužitje večje količine alkohola povzroči mačka, glavobol, slabost, anksioznost, drhtenje, včasih tudi bruhanje, v skrajnih primerih lahko celo komo, prenehanje dihanja in če zdravniška pomoč ni dovolj hitra tudi smrt. Mešanje alkohola z drugimi zdravili ali drogami je izredno nevarno in lahko celo usodno. Dolgoročni učinki Prekomerno uživanje alkohola povzroča odpornost na številne neprijetne učinke oziroma posledično veča sposobnost zaužitja vedno večjih količin. To vodi v poslabšanje fizičnega stanja posameznika, ki lahko vključuje poškodbe jeter in povečanje možnosti za srčna obolenja. Uživanje alkohola v nosečnosti škodljivo vpliva na novorojenčkovo srce, možgane in ostale pomembne organe (Zavod 7, 2011). Zloraba alkohola lahko vodi do nasilja in konfliktov v posameznikovem zasebnem življenju. Če nekdo naenkrat prekine uživanje alkohola, se pojavijo abstinenčni simptomi: živčnost, nespečnost, znojenje, pomanjkanje apetita, nezmožnost zadržanja hrane v želodcu, tresenje, včasih tudi smrt. Pri ekstremnih primerih se razvije»delirium tremens«, ki vključuje napade, dezorientacijo in halucinacije. Traja tri do deset dni in je v 1 do 20 % smrten. 6.2 Narkotiki (opijati) Izraz narkotiki izvira iz grške besede»stupor«in pomeni omamo, omamljenost. V originalu se izraz nanašal na raznolike substance, ki povzročajo spanec, farmakološko pa na vsako naravno, polsintetično ali sintetično substanco, ki na telo učinkuje na način, podoben morfiju (Žigon, 2000). Skladno z zakonodajo se izraz narkotiki nanaša na opij, derivate opija 22

24 (morfin, kodein, tebain) in njegove polsintetične (heroin, hidromorfon, hidrokodon, oksikodon) ali sintetične (petidin, fentanil, metadon, pentazocin) nadomestke, ki se v medicinske namene uporabljajo za lajšanje bolečin, zdravljenje diareje, ublažitev kašlja. Več ali manj vsi narkotiki povzročijo fizično in psihično odvisnost Heroin Poulična imena: horse, junk, brown sugar, H, caha, hora, konj, rjavo, žuto, doup. Slika 2: Heroin (prikaz načina uživanja: vbrizgavanje, njuhanje) Heroin je dobil ime iz originalnega nemškega imena za droge»heroisch«, kar v prevodu pomeni»velik in močan«. Leta 1874 ga je med iskanjem nadomestka za morfin, ki ne bi povzročal zasvojenosti, prvi odkril in proizvedel angleški kemik C.R. Wright (Žigon, 2000). Danes velja za eno najmočnejših in najbolj zasvojljivih drog, kar jih svet pozna. Na začetku 20. stoletja pa je nasprotno veljal za obetavno zdravilo za zdravljenje zasvojenosti z morfijem, uporabljal se je tudi kot sredstvo za odpravljanje kašlja in lajšanje bolečin (Friedman in Rusche, 2004). Heroin je eden prvih derivatov morfina. Najpogosteje je v obliki belega pudra, na trgu pa se pojavlja v najrazličnejših odtenkih od bele do rjave barve. Heroin se lahko vzame skoraj na vse načine. Večina uživalcev si ga vbrizga v veno, lahko pa ga tudi popijejo, njuhajo, kadijo ali pa si ga vbrizgajo pod kožo (skin popping). Če uživalec spremeni način uživanja, se hitrost delovanja, intenzivnost in trajanje učinkov spremenijo. Eden glavnih razlogov, da večina uživalcev heroin uživa intravenozno, je učinek»rush«. To je nekakšen intenzivni občutek evforije. Občutek, ki je podoben orgazmu in za katerega se zdi, da izvira iz dna želodca. Če isto količino heroina uživalec 23

25 poje, vzame prek sluznice ali kože, do tega pojava ne pride (Friedman in Rusche, 2004). Ne glede na način jemanja pa heroin povzroča več dobro znanih opiatnih učinkov: zmanjšuje bolečino, poveča dobro počutje, pomiri kašelj in upočasni delovanje črevesja. V možganih se hitro razširi in tako povzroči, da se posameznik, ki ga zaužije, počasneje odziva, razmišlja, sprejema odločitve ter si zapomni stvari. Heroin vpliva na razpoloženje tako, da zmanjšuje strah in neugodje, povzroča ravnodušnost do vsakdanjih obremenitev, težav in konfliktov, ki vedno bolj stopajo v ozadje (uživalci jih sicer še vedno zaznavajo, vendar izgubljajo svojo obremenjujočo naravo), izključi vsako obliko neprijetnih dražljajev in zaznav ter posameznika zavaruje pred vsem, kar bi doživeli negativnega. Pod vplivom heroina so ljudje videti srečni (Taschner, 2002). Kratkoročni učinki: zamegljeno duševno delovanje, slabost (v želodcu), siljenje k bruhanju, zmanjšan občutek bolečine, upočasnjen srčni utrip in druge funkcije srca, znižan krvni pritisk, upad dihanja, kar lahko povzroči tudi smrt, zaspanost, zoženje zenic (ponavadi na 3mm ali manj), nesposobnost zbrati se, suha usta, povečan kašelj, razširitev žil, povečano znojenje, upočasnjen prebavni trak in zaprtost (lahko tudi kronična). Dolgoročne posledice: brezbrižnost, kronična utrujenost, otrplost, izguba teže. Vbrizgavanje droge pušča brazgotine in tvore ter propadanje žil na mestu vbodov. Pri uživalcih pa se lahko pojavijo tudi vnetja in zdravstvene težave povezane z uporabo droge, kot so: tetanus, vnetje srčne opne, bakterijske infekcije krvnih žil in srčnih zaklopk, zastrupitev krvi, gnojenje in druge okužbe tkiv, hepatitis B in C, HIV, alergije na primesi, ki se uporabljajo za zmanjšanje vsebnosti čistosti heroina. Te zdravstvene težave se lahko prenesejo na partnerja ali novorojenčka. Vdihovanje heroina pa lahko povzroča trajne poškodbe dihalnih poti, temen izcedek iz nosu ali celo raka. Pri mnogih ženskah in dekletih izostajajo redne menstrualne krvavitve. Če bodoči mami pred porodom ne uspe opustiti snovi za omamo, se bo otrok rodil kot heroinski odvisnik. Heroinski odvisniki živijo nenehno s tveganjem zastrupitve, velikokrat zaradi čezmernega odmerka, zaradi vbrizga neobičajno čiste snovi, le redko pa so vzrok zastrupitve primesi (Taschner, 2002). 24

26 Abstinenčni sindromi: vznemirjenost, razdražljivost, potenje, mrazenje, kihanje, zehanje, mišični krči (Žigon, 2000) Metadon Metadon je bel kristalni prah grenkega okusa, ki se topi v vodi in alkoholu, v etru in glicerinu pa ne. Sintetizirali so ga nemški znanstveniki med 2. svetovno vojno, ker je primanjkovalo morfina. Danes se metadon prvenstveno uporablja za zdravljenje odvisnikov od narkotikov, še posebej od heroina. Učinki metadona trajajo dlje kot pri drogah, narejenih na bazi morfina (lahko trajajo več kot 24 ur) (Žigon, 2000). Metadon vpliva na razpoloženje, občutenje, čustva in misli. Slika 3: Metadon Kratkoročni učinki: lahko povzroči privzdignjenost, zaspanost ali nespečnost, potenje, rdečico obraza in vratu, občutek toplote po telesu, srbenje, suha usta, zožene zenice, težke noge ali/in roke, zaprtje, motnje uriniranja, motnje koncentracije, vrtoglavico, brezvoljnost, počasnejše dihanje, zmanjša občutek za telesno bolečino, zmanjša refleks kašlja in krvni pritisk, povzroča upad želje po spolnosti (Kastelic, 1999). Dolgoročni učinki: odvisnost od metadona. Abstinenčni simptomi se pojavijo ob padcu koncentracije metadona v telesu pod določeno raven, pri večini je to med 10 in 36 urami po zadnjem odmerku. Znaki odtegnitve se kažejo kot nahod, zehanje, solzenje, slabost v želodcu, izguba teka, včasih tudi bruhanje, driska, bolečine v trebuhu (krči), hrbtu in sklepih, napetost v mišicah, krči v nogah, potenje, moteno spanje, razdražljivo razpoloženje, želja po opiatih, pomanjkanje energije. 25

27 6.3 Stimulansi Stimulansi so psihotropne snovi, ki pospešujejo delovanje možganov in celotnega centralnega živčnega sistem, izzovejo stanje evforije (vedrega razpoloženja) in zvišajo telesno aktivnost človeka. So droge, ki povečujejo budnost, čuječnost, živahnost, razburjenje, razdražljivost, zmanjšujejo občutek utrujenosti, povečajo energijo in dajejo občutek moči in odločnosti. Pogostokrat jih vzamemo zato, da se razvedrimo, povečamo samospoštovanje, miselni in fizični učinek, zmanjšamo tek, povečamo delavnost, podaljšamo budnost, da izničimo oziroma ublažimo pobitost, ki jo povzročajo učinki pomirjeval ali alkohola in zato, da doživimo»višek«, ki ga proizvede učinek droge (Žigon, 2000). Njihova uporaba datira nekaj stoletij nazaj, ko so na Kitajskem delali zeliščni čaj, ki je vseboval efedrin. Ta vrsta droge stimulira simpatični živčni sistem in razširja bronhije, zato so ga leta uporabljali za zdravljenje astme. Delimo jih na naravne (nikotin, kofein, kokain, kat, betel, efedra) in sintetične (amfetamini, metamfetamini, metkatinon, fenetilin, pemolin, metilfenidat, derivati amfetaminov (MDM, MDMA, MDEA, MBDB, DOB). Použijemo jih oralno, s kajenjem, z vdihavanjem (snifanjem in koksanjem), skozi nos ali intravenozno, z vbrizgavanjem v žilo (»fiksanje«). Kajenje, smrkanje kot tudi vbrizgavanje stimulansov povzroči hiter in intenziven»flash«oziroma»rush«(višek). Uživalci pa pogostokrat zaužijejo tudi velike količine stimulansov v presledku nekaj ur, vse dokler ne porabijo celotne zaloge oziroma ne doživijo delirij, psihozo ali fizično izčrpanost t.i.»krokanja«(žigon, 2000). Pri uporabnikih stimulansov se zelo hitro pojavi fizična in psihična odvisnost ter razvije toleranca. Dva splošno uporabljena naravna stimulansa, ki nista na seznamu prepovedanih drog, sta nikotin, ki ga dobimo v tobačnih izdelkih in kofein, ki se nahaja v čaju, kavi in nekaterih brezalkoholnih pijačah, ki so v prosti prodaji. Vzeta v zmernih količinah odpravljata občutek neugodja, povečujeta budnost ter poživljata (Žigon, 2000). 26

28 6.3.1 Nikotin Nikotin je tekoči alkaloid, brez barve in vonja, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki (Wikimedia Foundation Inc., 2010). Ob stiku z zrakom postane rjave barve in daje tobaku močan vonj. Je glavna zasvojljiva substanca tobaka in ima edinstven dvofazni učinek: inhaliran v kratkih potegih ima stimulativni učinke (poživlja), medtem ko dolgi in globoki potegi učinkujejo pomirjevalno (pomirja in blaži). Nikotin povečini kadimo, lahko pa ga vnesemo v telo tudi preko ustne sluznice (tobak se žveči), nosu (»snifanje«tobaka) ali celo kože (nikotinski obliži). Vpliva na celotno telo, saj pospeši srčni utrip, poveča krvni pritisk (zoži žile) in vpliva na možganske centre, ki nadzorujejo dihanje in tako spremeni dihalne vzorce. V večjih dozah je nikotin močan strup, ki povzroči slabost, glavobol in trebušne bolečine. V zelo visokih koncentracijah je nikotin smrtno nevaren, saj ena sama kapljica čistega nikotina na jeziku lahko človeka ubije (zato se je stoletja uporabljal kot pesticid). Kajenje cigaret je povezano s srčnimi obolenji, srčnimi kapmi, čiri, s povečanjem pogostosti obolevanja za respiratornimi infekcijami, s koničnim bronhitisom in emfizmom. Lahko povzroči pljučnega raka in je povezano z rakom na žrelu, mehurju, trebušni slinavki, ledvicah, želodcu in materničnem vratu (Konoplja.org, 2010). Kadilci ob prenehanju kajenja kažejo različne odtegnitvene simptome: so zaspani, napeti, nervozni, lahko vzdražljivi. Pojavijo se tudi jeza, strah, rahla depresija, težave s koncentracijo, povečan apetit in hrepenenje po nikotinu. Pri nekaterih kadilcih simptomi trajajo dlje in so bolj izraziti kot pri drugih. Pri večini so najmočnejši prvih nekaj dni po prenehanju kajenja in se zmanjšujejo tekom parih tednov Kofein Kofein je bela, prozorna substanca grenkega okusa odkrita v plodu rastline kavovca, listih čaja, semenih kakavovca in v kalčkih semena drevesnega rodu Kola, ki raste v tropskem delu Afrike (Žigon, 2000: 97). Je ena od sestavin 27

29 mnogih predpisanih zdravil, ki so v prosti prodaji in so namenjena lajšanju bolečin, zdravljenju prehladov in kot poživljajoča mešanica. Kratkotrajni učinki: Pri nizkih odmerkih se pojavi učinkovitejše delovanje spoznavnih procesov (smo bolj pozorni, zbrani in miselno učinkoviti), poveča se odzivnost vizualnega in slušnega sistema. Včasih pa ima lahko kofein tudi negativen vpliv na psihično stanje človeka; v prvi uri pride do skrajšanja reakcijskih časov oziroma do povečanja zmožnosti hitrega reagiranja na periferne dražljaje, več kot uro kasneje, pa se lahko pojavi rahlo podaljšanje reakcijskih časov. Kofein tudi pospešuje presnovo in uriniranje, poviša krvni pritisk in telesno temperaturo, zmanjša potrebo po spanju in hrani. Veliki odmerki lahko povzročijo: občutke bojazni in depresije, psihične težave (ki so sicer obvladljive), glavobol, nervozo, delirij, halucinacije, blodnje in preganjavico. Pride lahko tudi do tresavice, hiperaktivnosti, težav s pozornostjo, izčrpanosti in krčev, kar onemogoča zbranost pri vožnji. Dolgoročni učinki: redno uživanje več kot 600mg kofeina na dan (8 skodelic kave) lahko povzroči kronično nespečnost, nenehno anksiozo (tesnobo) in depresijo (potrtost, pobitost) ter želodčne motnje (Žigon, 2000: 98) Kokain in crack kokain Poulična imena: koka, krak. Slika 4: Kokain Slika 5: Crack Kokain je alkaloid, ki se pridobiva iz listov rastline koke. V najčistejši obliki je bel prašek grenkega okusa, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase primešajo razne (ne)škodljive snovi za telo (soda bikarbona, laktoza, razna zdravila...). Je ena od drog, ki povzroči največjo odvisnost. Ko oseba enkrat poskusi kokain, ne more napovedati in nadzirati obsežnosti uživanja droge. Je močan 28

30 stimulans centralnega živčnega sistema, ki povzroča telesno in duševno odvisnost. Z njegovo uporabo se razvije tudi toleranca (Žigon, 2000). Ima anestetični učinek. Crack je ulično ime za kokain, ki je bil predelan za kajenje. Je mešanica kokaina in natrona z ogljikovo kislino. Ime je dobil zaradi prasketanja, ki se pojavi pri kajenju. Nekateri mu pravijo tudi»rock«, ker je njegova oblika podobna majhnim drobcem belega kamna. Kadi se iz posebnih vodnih pip, pri čemer se učinki, značilni za kokain, znatno okrepijo. Crack učinkuje izredno hitro, omama se pojavi v nekaj sekundah in privede do veličastnega»high«občutka. Zaradi močno izražene evforije ima posebej visok potencial odvisnosti, mnogo večjega kot čisti kokain (Taschner, 2002). Uživalci uživajo kokain in crack kokain oralno (žvečenje), skozi nos (njuhanje, snifanje), vbrizgavajo z iglo, crack pa tudi segrevajo in vdihavajo hlape. Omama s kokainom pri enkratnem uživanju Telesni učinki uživanja kokaina so predvsem: povzroča krčenje/zoženje žil in s tem vpliva na krvni pritisk, delovanje srca in temperaturo telesa. Motena je cirkulacija krvi do srca, poveča se srčni utrip in krvni pritisk, povzroča pa tudi nenavaden ritem srca (razbijanje srca) (Žigon, 2000). Uporaba kokaina povzroči tudi: neznatno povišanje telesnih zmogljivosti, izgubo telesne teže, razširjene zenice, vidno zunanjo neurejenost oziroma zanemarjenost osebe, kratke vdihe skozi nos, odtekanje in krvavitve iz nosu, rdečkasto koža zaradi praskanja, drhtavico, mišične krče. Psihični učinki enkratne omama s kokainom: privzdignjen glas, povečana motivacija, izboljšana sposobnost za navezovanje stikov, pozitivno razpoloženje, zadovoljnost in občutek sreče, pomanjkanje utrujenosti, zmanjšana potreba po spanju, izguba teka (Taschner, 2002: 35-36). Ta prvi stadij omame s kokainom lahko traja ure, dokler se počasi ne prevesi v strah, depresijo in nerazpoloženje. Izzvenevajoča omama s kokainom se kaše s pobitostjo, razdraženostjo, izčrpanostjo, nespečnostjo, slabo voljo, strahom, paranojo in ne redko tudi z blodnjami in halucinacijami (Taschner, 2002). 29

31 Učinki pri pogostem uživanju kokaina Uživanje kokaina hitro privede do psihične odvisnosti. Razvije se odpornost na drogo, zato mora posameznik posegati po vedno večjem odmerku, da doseže enako stopnjo zadetosti. Pojavijo se motnje motivacije in koncentracije, začetno povišana spolna pripravljenost se bolj in bolj zmanjšuje, pojavijo se motnje v zavedanju in drugi znaki socialnega propada. Pri trajnem uživanju kokaina niso redke blodnje, halucinacije in depresije ter shizofreniji podobne psihoze (Taschner, 2002: 37). Dolgotrajna uporaba kokaina uniči nosno sluznico in povzroči predrtje nosnega pretina (pri smrkanju skozi nos), oslabi delovanje jeter, povzroči impotenco ter telesno in duševno popolnoma izčrpa uporabnika zaradi zmanjšanega teka in večje telesne aktivnosti (Žigon, 2000). Pojavi se tudi slabost (v želodcu), nespečnost, izguba teže, zmanjšana odpornost na bolezni, nespremenjeno obnašanje, polaščanje, krohot, abstinenčna potrtost. Pri opustitvi droge se pojavijo močni psihični znaki odtegnitve: nemir, pobitost, strah, obup, nepremagljiva potreba po preskrbi s snovjo, huda depresija, ki se po vsaki uporabi še poglobi. Depresija je lahko celo tako intenzivna, da bi posameznik naredil kar koli, da bi le prišel do droge (depresija posameznika prisili, da stori samomor) (Zavod 7, 2010). Kokain je ena od mnogih drog, ki skozi posteljico prodre do novorojenega otroka. Ker zožuje žile, je onemogočen normalen dotok krvi v posteljico, kar ima za posledico manjši dotok krvi in hrane otroku. To pomanjkanje pa otroku v njegove kasnejšem razvoju povzroča čustvene motnje, probleme pri učenju, probleme s čutili ter pomanjkanje motoričnih spretnosti. Obstaja pa tudi možnost, da se abstinenčni sindromi prenesejo tudi na otroka ženske, ki je prenehala uživati kokain pred porodom. Študije so pokazale tudi povečanje spontanih in predčasnih splavov ter mrtvo rojenih otrok pri ženskah, ki so uživale kokain pred ali v času nosečnosti (Žigon, 2000). 30

32 6.3.4 Ecstasy oziroma MDMA Poulična imena: E, X, adam, eva, iksi, bomboni, cukri, designer droga, plesne droge, droga prihodnosti, E-tabletka, ljubezenska droga. Slika 6: Tablete ecstasy Ecstasy je psihoaktivna snov iz skupine fenetilaminov, ki ga je leta 1913 prvič sintetiziral nemški zdravnik Ernest Merck. Pripada skupini drog, imenovani»designer«droge. Je sintetični derivat amfetamina narejen v laboratorijih. Kemijsko ime zanj je metilen-dioksi-metil-amfetamin (MDMA). Prvotno bel prah se stisne v okrogle (redkeje šestkotne) želatinaste kapsule. Posamezen odmerek znaša 100 do 150 miligramov. Tablete imajo žlebič ali vtisek, na primer gobo ali pisavo. So različnih velikosti, oblik in barv (včasih so tablete zaradi primesi (npr. kofeina, amfetamina ali celo kokaina) tudi rdečkasto ali rumenkasto obarvane) (Taschner, 2002). Tablete ecstasy in njej sorodne snovi MDE in MDA, ki se ponavadi med seboj sploh ne razlikujejo, se pogosto prodajajo na»techno partyih«, pa tudi na sceni drog. Deluje kot poživilo z blagim halucinogenimi učinki. Stimulativen učinek ecstasya omogoča uživalcu, da neumorno pleše dlje časa, čeprav so njegovi notranji organi utrujeni in izčrpani, česar pa se posameznik ne zaveda. V kombinaciji z vročino in množico ljudi, ki sta značilni za»rave partije«lahko vodi do dehidracije ter odpovedi srca ali ledvic. Psihični učinki: pol ure po zaužitju se pojavi povečano govorjenje, značilna agilnost in nemir, ki se navzven kaže kot potreba po gibanju. Čutne zaznave se povečajo. Zunanji dražljaji (npr. glasba) postanejo bolj občuteni, 31

33 nasprotno se zmanjša zaznavanje lastnega telesa. Droga učinkuje spodbujajoče in hkrati sproščujoče, ustvarja dobro razpoloženje, poveča sposobnost navezovanja stikov in pri tem deluje notranje izravnavajoče in zadovoljujoče. Povzroča občutek sreče (evforija), povečuje motivacijo, spreminja doživljanje časa in ustvarja občutek zbližanosti z drugimi ljudmi, zadovoljstva in izpolnitve. Potegne iz sivega vsakdanjega sveta, skrije težave in obremenitve, svet naredi barven in jasen, prost zavor in posiljenosti. Neredko je zlivanje doživetij z okolico, in prav na velikih plesnih»techno partyjih«so takšni učinki zaželeni (Taschner, 2002). Ko učinek ecstasy-ja preneha se pojavijo utrujenost, izčrpanost, slabo počutje, depresija (Žigon, 2000). Telesni učinki: srčni utrip je pospešen, krvni tlak se poviša, opaziti je lahko drgetanje, potenje in poglobljeno dihanje, izgine občutek lakote in žeje, motnje krvnega obroka, celo odpoved srca. Kratkoročni učinki: slaba razsodnost, lažni občutek čustvene naklonjenosti, zmedenost, depresija, težave s spancem, težka anksioznost, paranoja, hrepenenje po drogah, mišična napetost, nezavestno škripanje z zobmi, občutek slabosti, zamegljen vid, vrtoglavica, mrzlica ali znojenje (Zavod 7, 2010). Dolgoročni učinki: Na ecstasy se sčasoma privadimo, nastopi toleranca, telesna odvisnost pa ni dokazana. Kot posledica rednega uživanja ecstasy-ja se pojavi nespečnost, pogoste depresije, napetost, notranja izčrpanost, zmanjšanje teka, dolgotrajne ali celo trajne poškodbe možganov, ki vplivjo na posameznikovo razsodnost in miselne sposobnosti (Žigon, 2000) Crystal meth in metamfetamini Poulična imena: spid, meth, kristal, ice, tina, crystal, glass. Crystal meth je vrsta metamfetamina, ki je podobna majhnim steklenim delcem oziroma bleščeči belomodri kamnini. Je poceni in lahko dostopna droga, ki je enostavna za uporabo. Uživalci jo uživajo tako, da jo inhalirajo, kadijo ali si jo vbrizgavajo. Manjše količine te droge se pojavijo tudi v obliki tabletk. 32

34 Gre za zelo močno sintetično drogo poživilo, ki ga je proizvedel človek. Droga povzroča zelo visoko stopnjo zasvojenosti (je ena najtežjih drog za zdravljenje) ter agresivno, nasilno in psihotično vedenje. Številni uživalci so povedali, da so postali zasvojeni z metamfetamini že po prvi uporabi. Slika 7: Crystal meth Kratkoročni učinki: motnje spanja, hiperaktivnost, slabost, lažni občutki večje moči, napadalnost in razdražljivost, izguba apetita in posledično zmanjšanje telesne teže, nespečnost, zmedenost, halucinacije, anksioznost, paranoja, krči, ki lahko povzročijo celo smrt. Večje doze povzročijo težko zadetost, ki ji sledita vznemirjenost in nasilno vedenje (Zavod 7, 2010). Dolgoročni učinki: povišan krvni tlak, poškodbe jeter, ledvic in pljuč, poškodbe žil v možganih, ki lahko povzročijo kap, povišan in neenakomeren srčni utrip, poškodbe srca in ožilja (kardiovaskularni kolaps), možganske poškodbe, vključno s poslabšanjem spomina ter z nezmožnostjo razumevanja abstraktnih misli (konceptov), izguba spomina, izredna nihanja razpoloženja ali celo smrt (Zavod 7, 2010). 6.4 Halucinogene droge Halucinogene droge so kemijsko raznolika skupina psihotropnih snovi, ki spremenijo naše zaznavanje, mišljenje in občutke. Imajo tudi močne učinke na možgane ter povzročajo stanja, podobna duševnim obolenjem z motnjami čutnega zaznavanja brez zunanjega vzroka in vedenjske spremembe, ki postanejo lahko celo dramatične (Žigon, 2000). Izkrivljajo pot delovanja vseh petih čutov in spreminjajo občutek za čas in prostor. Ljudje, ki uživajo halucinogene, se med govorjenjem težko zberejo ali postavijo ločnico med resničnostjo in iluzijo. 33

35 Ime, ki ga imajo, je napačno, saj ne povzročajo halucinacij 1, temveč samo preoblikuje zaznavo stvari, ki v resnici obstajajo (Friedman in Rusche, 2004). Delijo se na naravne (meskalin oziroma pejot kaktus, psilocib gobe oziroma psilocibin, druge halucinogene rastline) in sintetične (LSD, PCP, DMT, DET, DOM). Halucinogena sredstva rastlinskega izvora so ena od najstarejših skupin drog in so bila stoletja uporabljena v medicinske, družbene in religiozne namene. Sintetični halucinogeni imajo močnejše učinke kot naravni, pojavili pa so se šele v zadnjih desetletjih. Poudariti je potrebno nepredvidljivost učinkov halucinogenov ob vsaki njihovi uporabi LSD oziroma dietilamid lisergične kisline Poulična imena: trip, acid, kislina, pivnik, gobica, meskalin, pejot. Slika 8: LSD v različnih oblikah (prah, kapsule ) LSD je umetno izdelana snov, ki se v spremenjeni obliki nahaja tudi v naravi (rženi rožički, tropska slakovka). Pridobivajo ga iz glivic rženega rožička, zajedavca žitnih polj. Na trgu se pojavlja v obliki majhnih raznobarvnih tabletk, želatine, kock sladkorja in kapsul, lahko pa tudi v obliki raztopine za intravenozno uporabo. Ponavadi je dodan vpojnemu papirju (t.i. pivnik), ki je razdeljen na manjše kvadratke različnih barv in motivov. Vsak kvadratek predstavlja eno dozo, to je od 50 do 200 mikrogramov. LSD je doslej najmočnejši in eden najbolj znanih halucinogenov. Je ena izmed najbolj strupenih kemikalij, ki vplivajo na spremembe razpoloženja. Njegovi 1 Halucinacije so žive in nazorne prevare zaznavanja brez povezave z resnično obstoječimi občutki in predmeti, a so za bolnika bolj resnične kot realnost sama. Poznamo več vrst halucinacij: vidne (optične), slušne (akustične), halucinacije telesnih občutkov (haptične), halucinacije notranje zgradbe telesa (cenestetične), halucinacije vonja (olfaktorične) in okusa (gustativne) ter halucinacije občutka za ravnotežje (vestibularne) (Kobal, 2000: 23). 34

36 učinki so nepredvidljivi. Že manjša zaužita količina lahko učinkuje 12 ur ali več. Psihedelične lastnosti teh sestavin z laboratorijsko specifikacijo LSD-25 je leta 1943 slučajno odkril dr. Hofmann, ko je po pomoti vzel 0,25 mg snovi, kar je 5 do 10 normalnih odmerkov in odkril njegove prave učinke (odšel je na svoj prvi «trip«):»pretekli petek, 16. aprila, sem moral sredi popoldneva prenehati delati v laboratoriju in oditi domov, ker me je obšel nekam čuden nemir in se mi je lahno vrtelo. Legel sem in padel v opojno stanje, ki niti ni bilo tako neprijetno, ker mi je močno poživilo domišljijo. Dremaje sem doživljal nenehno zgrinjanje izmišljenih podob izredne plastičnosti in spreminjajoče barve«(žigon, 2000). Omama z LSD pri enkratne uživanju: v nekaj minutah se pojavi omotičnost, včasih strah, notranji nemir in razbijanje srca. Po različno dolgem času se pojavi stanje omame v ožjem smislu, ki lahko traja od ene ure do približno osem ur: napačna presoja resničnosti, sprememba časovne in prostorske orientacije ter orientacije do oseb, splošno napačno zaznavanje in halucinacije. Kot posebej učinkovite uživalci navajajo zlasti neobičajne žive barvne vtise in spremembe naravnih oblik ter pojav mikropsije in makropsije (predmeti se doživljajo pomanjšani ali povečani). Pojavijo se tudi zamegljen vid, zmanjšana sposobnost barvnega razlikovanja, zvišan optični zaznavni prag, počasnejše prilagajanje na temno okolje, zmedenost, hitro menjavanje razpoloženja, tresenje, slabost, anksioznost, poveča se empatičnost, spolna vzdraženost in pojavi se občutek bežanja idej. Moteno je logično mišljenje in ocene mogočega in nemogočega (človek npr. meni, da lahko leti in skoči skozi okno), pojavlja se potreba po ustvarjanju (Areh, 2004). V fazi počitka omama postopoma izzveni. Na mesto opisane spremembe v zaznavanju stopi postopoma spet običajna zunanja razporeditev čutnih vtisov. Po nekaj urah se pojavi utrujenost in izčrpanost, pobitost, nemir in strah. Za LSD-omamo je značilna po eni strani prisrčna pomešanost doživljanja resničnosti po koščkih in po drugi strani zmotna zaznava. Blodna obdelava resničnosti lahko privede do čudne izločitve doživljajskega sveta omamljenega od okolice. Kritična razdalja do zaznavanja se lahko posreči le še redko in še 35

37 to samo deloma. Pojavi se zlivanje doživljajev z okolico, pa tudi napačno ocenjevanje resničnosti. Stanje uživalca ob zaužitju LSD-ja je bistvenega pomena za obliko doživljanja, ko se pojavi omama. Vznesenost na eni strani, strah in obup na drugi so tesno drug ob drugem (Taschner, 2002). Neobičajni učinki Med neobičajno potekajočimi stanji omame je najbolj znan t.i.»bad trip«ali slab izlet, ki privede do zastrašujočih sprememb v doživljanju, do raztapljanja lastne osebnosti, skoraj hkratnega doživljanja nasprotnih čustev, izgube občutka za resničnost, občutka ponovnega rojstva, nemira, notranjega razburjenja, pobitosti, vse do muk, panike, groze in sivine. Zanj so značilne tudi zastrašujoče halucinacije, v katerih se objekti zlivajo eden v drugega, slika pa je zabrisana. Občasno prevladuje intenziven smrtni strah, ki privede do želje po lastnem uničenju in misli na samomor. Zmedenost in želja, da bi tovrstnim mučnim motnjam v doživljanju pobegnili, lahko privedeta do napačnega vedenja (Taschner, 2002). Učinki pri pogostem uživanju LSD Razvijeta se duševna odvisnost in toleranca. Telesni znaki odtegnitve se pri opuščanju LSD-ja po pogostem ali celo trajnem uživanju ne pojavijo. Med psihičnimi znaki odtegnitve je zaznati nemir, boječo razburjenost in splošno živčnost. Pojavijo se shizofreniji podobne psihoze. Posebnost pogostega uživanja LSD-ja je v pojavljanju novih stanj omame, tudi če ni bilo zaužitega nič LSD-ja. Govorimo o t.i. ponovnih omamah, tudi ko uživalec droge vnovič ne vzame (flashback). Kratkoročni učinki: razširjene zenice, povišana telesna temperatura, povišan srčni utrip in krvni tlak, znojenje, izguba apetita, nespečnost, izsušena usta, drhtavica, izguba nadzora nad samim seboj, občutki groze, strahu in obupa, strah pred blaznostjo in smrtjo (Zavod 7, 2010). 6.5 Kanabis oziroma indijska konoplja Konoplja je rastlina, iz katere proizvajajo marihuano, ki predstavlja posušene in zdrobljene dele rastline, razen stebel in korenin, hašiš (olivno zelen, rjav do črn smolnat izloček, ki se nahaja na dlačicah ženske rastline) in hašiševo olje (visoko koncentriran hašiš), iz določene vrste pa lahko tudi industrijsko proizvode, blago, kozmetične preparate (Žigon, 2000: 238). 36

38 Značilna omama s kanabisom pri enkratnem zaužitju: boljše/privzdignjeno razpoloženje in občutek dobrega počutja, zmanjšanje elana, storilnosti, ravnodušnost in orientalsko dozdevna spokojnost, motnje mišljenja v obliki fragmentarnega razmišljanja in zmanjšanje sposobnosti pomnjenja, povečana zamaknjenost, razdražljivost, usmerjanje pozornosti na nepomembne stranske dogodke in dražljaje, motnje zaznavanja, halucinacije, motnje spomina in pomnjenja, motnje telesnih občutij, motnje sposobnosti kritičnega razmišljanja s povečano pripravljenostjo za tveganje, spremenjeno izrazno vedenje (Taschner, 2002: 14). Ker je kanabis težko odmerjati, je učinek posameznega odmerka komaj mogoče predvideti. Zaradi različnih spremljevalnih okoliščin lahko pri različnih ljudeh pričakujemo različne potek omame. Ko se omama enkrat sproži, jo uživalci le težko vodijo. Omama lahko kadarkoli poteka neznačilno. Značilnosti atipične omama s kanabisom: občutek utesnjenosti, povečana motivacija in nemir, občutek strahu in groze, motnje orientacije in zmedenost, morda blodnje in razdražljivost (Taschner, 2002). Možni telesni učinki omame s kanabisom: razbijanje srca kot izraz povišanega krvnega tlaka, povečana lakota, tek in žeja, zaspanost, utrujenost, slabost, draženje in bruhanje, neprijetni občutki, drgetanje, splošna negotovost. Poleg tega kanabis sproža tudi psihoze (huda psihična obolenja, večinoma tipa shizofrenija), kronično uživanja kanabisa pa privede do različnih psihičnih simptomov, poškodb srca in pljuč, bronhitisa, kašlja in sopenja, oslabi sposobnosti telesa, da se brani pred infekcijami in boleznimi pljuč. Povzroča psihično odvisnost, ne pa tudi telesne odvisnosti in telesnih abstinenčnih pojavov. Abstinenčni pojavi pri odvisnosti od kanabisa: nemir, občutek notranje praznine, motnje koncentracije in motivacije, motnje spanja, vegetativni znaki, huda potreba (mogoče jo je nadzorovati) priskrbeti si znova snov za lastno uporabo in nadaljevati z uživanjem droge (Taschner, 2002). Spremembe prilagodljivosti in duševnosti: pri dolgotrajnem uživanju kanabisa se v veliko primerih razvije»amotivacijski sindrom«(ams) z naslednjimi simptomi: otopelost, apatičnost, nedejavnost, občutek skoraj 37

39 brezmejnega dobrega počutja (evforija), ravnodušnost do vsakdanjih zadev, splošno pojemanje življenjske moči, zmanjšanje obremenljivosti (izogibanje nalogam in obremenitvam) (Taschner, 2002: 17). Motnje mišljenja, zaznavanja, pomnjenja in zmožnosti zapomnjenja: sposobnost za razmišljanje in presojo upade, zmanjšanja storilnost, namesto logično-posledičnega razmišljanja se pojavi navidezna zamišljenost,»doživljanje razsvetljenja«nadomesti razumsko presojo, najmočneje pa je prizadet predvsem občutek odgovornosti. Gledano v celoti se občutno zmanjša duševna zmogljivost Marihuana Poulična imena: kanabis, trava, hašiš, ganja, skunk, herb. Marihuana sodi ob alkoholu in tobaku med najmočneje razširjene droge. Je poceni, preprosto jo je mogoče dobiti, velja za t.i. mehko drogo, mnogi mislijo, da je tako kot alkohol neškodljivo poživilo, je droga mlade generacije, velja za čisti naravni produkt, ki povzroča prijetne občutke in omamo (Taschner, 2002). Slika 9:»Joint«Slika 10:»Bong«Marihuana se najpogosteje kadi (samo ali pomešano s tobakom) ročno zavito v cigareti (»joint«), lahko pa tudi z vodno pipo (»bong). Nekateri uživalci jo primešajo v različne jedi, iz nje spečejo pecivo (»kukije«) ali skuhajo čaj oz. napitek imenovan bhang/beng. Učinki marihuane imajo zelo široko paleto osebne individualne variabilnosti, poleg tega učinkov ni mogoče vnaprej napovedovati. Marihuana torej lahko ima sedativen učinek, vendar ni nujno, da pri vseh, ki jo uporabljajo. 38

40 Značilnost marihuane je tudi njena sposobnost izzvati popolnoma različne reakcije pri eni in isti osebi v različnih okoliščinah in ob različnih priložnostih. Drugače je, če nekdo kadi marihuano doma, in drugače, če v družbi. Ta protislovna lastnost izhaja iz dejstva, da so njeni učinki filtrirani skozi najvišje centre človekove zavesti. Pogosto so učinki marihuane odvisni od pričakovanja in razpoloženja tistega, ki jo kadi. Ne moremo posploševati, da se pri vseh osebah pojavljajo enaki učinki v enaki meri. Tudi če je negativen učinek še tako grozno negativen, ni nujno, da se bo pojavljal pri vseh. So pa osebe, pri katerih so nekateri učinki zelo intenzivni in so lahko zelo škodljivi (Ozmec, 2004). Na splošno pa bi lahko rekli, da marihuana pri večini ljudi lajša bolečine, slabost, nespečnost, nagnjenost k krčem, pri drugih osebah pa se lahko zgodi ravno nasprotno. Lahko povzroči evforijo, ugodje, sproščenost ali pa ravno nasprotno strah, trpljenje, depresijo (Žigon, 2000). 6.6 Inhalanti (hlapila) Poulična imena: poppers, rush, flex. Inhalanti so kemične snovi, ki imajo močan vonj in močno hlapijo. Večina teh kemikalij so komercialni preparati, ki se vsestransko uporabljajo v vsakdanjem življenju in so proizvod tako medicinske znanosti kot industrijske tehnologije. Najbolj pogosto zlorabljeni inhalatorji so organska topila, ki delujejo kot depresorji centralnega živčnega sistema na način podoben alkoholu in drugim pomirjevalom. Za omamljanje pa se uporabljajo tudi:»plin smehec«, kloroform, eter, naftni derivati, bencin, petrolej, lepila, laki, razredčila, kovinske barve za avtomobile, odstranjevalci laka za nohte, loščila za čevlje, tekočine za vžigalnike, dezodoranti, laki za lase (Žigon, 2000). Vdihavanje, inhaliranje hitro hlapne snovi je metoda, ko posamezniki vzamejo v svetu znane in razširjene kemikalije, ki imajo sposobnost, da s tem ko skozi dihalne organe (pljuča) dospejo v krvni obrok in možgane, spremenijo razpoloženje, omamijo ljudi in proizvedejo evforijo. Učinki inhalatorjev se pojavijo skoraj sočasno z»vdihovanjem«, najkasneje pa v 15-ih minutah. Učinki so odvisni od sestavin, njihovega števila in tipa 39

41 uporabljenih kemikalij. Pri nekaterih posameznikih se lahko poleg telesne razvije tudi psihična odvisnost. Slika 11: Primer inhalantov Majhni odmerki povzročijo vedro razpoloženje, blago evforijo, zmanjšajo duševne motnje, povečajo občutek družabnosti. Veliki odmerki povzročajo krohotanje, vrtoglavico, zbeganost, popačeno dojemanje, halucinacije, zmedenost, zamegljen pogled, nejasen govor, poslabšanje motorične koordinacije. Preveliki odmerki pa povzročijo brezčutje, pomiritev živcev, psihozo, zastoj dihanja, omamljenost, nezavest, neobičajno delovanje jeter in ledvic (Žigon, 2000: 280). Posameznik, ki inhalatorje redno vdihava, tvega trajne poškodbe možganov, ki se kažejo v nezmožnosti (abstraktno) misliti, računanja in izgubi spomina. Pojavljajo pa se še slabost v želodcu, bruhanje, izguba teka, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu, trebušne bolečine in krči. Lahko se zmanjša čut za voh, pojavijo se težave z jetri, pljuči in ledvicami. Nenehno poseganje po inhalantih zmanjšuje mišično maso, tonus in moč, povzroči pa tudi težave s hojo, z govorom in mišljenjem. 7 Droge in prometna varnost Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi pod vplivom različnih drog. S preiskavo skladiščenih krvnih vzorcev voznikov motornih vozil, ki so bili odvzeti zlasti zaradi suma alkoholiziranosti, se je izkazalo, da je približno vsak deseti krvni vzorec vseboval tudi droge, zlasti sestavine kanabisa (Taschner, 2002). Zaradi dejstva, da uživanje drog v zadnjih dvajsetih letih narašča tudi med vozniki in pomeni obliko ogroženosti za vse udeležence cestnega prometa, je potrebno problemu vpliva drog tudi v cestne prometu nameniti še posebno pozornost. 40

42 Mamila in psihotropne snovi vplivajo na razmišljanje, čustvovanje, vedenje in povzročajo psihično in fizično odvisnost. Zmanjšajo človekovo sposobnost zaznave in predelave informacij, sposobnost učinkovitega mišljenja, poslabšajo pa tudi njegove motorične reakcije. Tako neposredno ogrožajo prometno varnost in povečajo možnost, da človek, ki je zaužil drogo, povzroči prometno nesrečo. Uživalci prepovedanih drog največkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči, prepozno zavirajo. Pri uživalcih opazimo tudi povečano pripravljenost za tveganje in agresijo do okolice oziroma soudeležencev v prometu (Strbad, 2008). Na podlagi opisanega lahko z gotovostjo sklepamo, da vozniki, ki vozijo pod vplivom drog, predstavljajo potencialno nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu (tudi zase). 7.1 Splošno o vplivu mamil in psihotropnih snovi na voznika in njihovo sposobnost vožnje Če menimo, da ima uporaba drog majhne ali celo pozitivne učinke na naše sposobnosti za vožnjo, živimo v veliki zmoti. V mislih moramo imeti, da je težko natančno določiti, kako bo določena droga vplivala na posameznikove sposobnosti za vožnjo. Učinki droge na voznika in vožnjo se razlikujejo glede na posameznikovo osebnost in telesno kondicijo, glede na posameznikovo trenutno razpoloženje in okoliščine, v katerih je bila droga vzeta, glede na vrsto, količino in kakovost droge, ki jo je posameznik zaužili, glede na čas, kako dolgo droga ostane v telesu in glede na to ali je posameznik drogo zaužil skupaj z drugimi dovoljenimi ali nedovoljenimi drogami. Strokovna mnenja o tem, kako droge vplivajo na voznike in prometno varnost niso skladna. Na splošno lahko rečemo, da droge bistveno zmanjšujejo varnost posameznika in drugih udeležencev v prometu zaradi naslednjih učinkov (Hendtlass, 1995): daljši reakcijski časi (nezmožnost pravočasnega in ustreznega reagiranja na nepredvidljive dogodke v prometu); slabo nadzorovanje smeri vožnje (vijuganje, vožnja po nasprotnem pasu, voznik zapelje s cestišča ); 41

43 okrnjena zmožnost osredotočenja in velika odkrenljivost (voznika zlahka zamotijo za vožnjo povsem nepomembni dogodki in dražljaji); utrujenost in zaspanost (voznik zaspi za volanom, ne more ustrezno reagirati ); nagnjenost k tvegani vožnji (vozniki vozijo bolj tvegano kot bi sicer in med vožnjo tvegajo, ko to sploh ni potrebno); pretirana samozavest (občutki nepremagljivosti, iluzija nedotakljivosti in neranljivosti); miselna zmedenost (voznik ni sposoben razumskega, logičnega sklepanja, slabo presoja dogajanje na cesti in slabo predvideva posledice lastnega vedenja ter vedenja drugih); popačeno zaznavanje (na področju vseh petih čutov: vida, sluha, tipa, vonja in okusa); slabo nadzorovanje resničnosti (nezmožnost učinkovitega reševanja problemov, omotičnost); slaba koordinacija gibanja (pojavijo se težave pri sočasnem opravljanju več opravil: npr. obračanje volana, menjava prestav, zaviranje, pospeševanje, uporaba vzvratnih ogledal ); moteno delovanje kratkoročnega spomina (oseba si težko zapomni nedavno zaznane informacije spregleda prometno signalizacijo, znake policista ); nepredvidljivo vedenje; preganjavica oziroma preganjalne blodnje (bolnikovo prepričanje, da ga nekdo stalno preganja, opazuje, zasleduje, da mu hoče slabo ali da mu celo neposredno streže po življenju (Kobal, 2000: 44)). vizualne, vidne oziroma optične halucinacije, slovensko tudi prividi (najpogosteje se pojavijo v mraku ali ponoči; voznika vidi neobstoječe ovire, signalizacijo, osebe, ki ga spravljajo v tesnobo, stopnjevano do groze); slušne oziroma akustične halucinacije, slovensko tudi prisluhi (oseba sliši glasove, ki dajejo pripombe, sugerirajo ali celo ukazujejo); povečana anksioznost (občutki negotovosti in strahu, ki nima določljivega razloga, motijo voznikovo pozornost); 42

44 napadi panike (preganjavica, halucinacije in anksioznost lahko dosežejo višek v brezglavem, neobvladljivem izbruhu strahu); hiperaktivnost (zaradi vzburjenosti je oseba nemirna, nestrpna, razdražljiva); razširjene zenice (voznika slepijo viri svetlobe); zamegljen vid (nezmožnost izostritve slike); slabost (moti pozornost); agresivnost (povzroča sovražno, izzivalno vedenje med vožnjo); tresenje ali drgetanje (nižja koordiniranost motorike); krči (težave z osredotočenjem na vožnjo). 7.2 Vpliv posameznih drog na prometno varnost in značilnost vožnje Ker ima vsaka droga različne farmakološke karakteristike, specifičen učinek na posameznikovo počutje in vedenje, si v nadaljevanju poglejmo, kako najpogosteje uporabljene drog vplivajo na prometno varnost in značilnost vožnje Vožnja pod vplivom alkohola Alkohol je daleč najpogostejša (legalna) psihotropna snov, ki vpliva na voznike. Nenormalno in izstopajoče obnašanje, ki kaj kmalu vodi v ogrožanje sebe in drugih v prometu, je vse prevečkrat posledica vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol ima negativne učinke prav na tiste človekove sposobnosti, ki so bistvene za varno vožnjo. Alkohol oslabi jasnost mišljenja in posledično zmanjša zmožnost realne presoje dogajanja. Pod vplivom alkohola se zmanjša obseg in pravilnost zaznav, podaljša se reakcijski čas, pojavijo se motnje pri gibanju v prostoru in motnje pri zaznavanju svetlobe. Dokazano je, da alkohol poveča število napak med vožnjo a hkrati daje vozniku lažen občutek, da vozilo obvladuje bolje kot sicer. Posledica je neprilagojena hitrost, slabše obvladovanje smeri vožnje ter neupoštevanje prometnih znakov in drugih udeležencev v prometu (Dana, 2010). 43

45 Pod vplivom alkohola se že pri 0,2 promila pojavijo: slabša sposobnost zaznavanja in počasne reakcije (nezmožnost hitrega sprejemanja vseh informacij, podaljša se čas, ki je potreben za reakcijo na dano situacijo, otopijo vid, sluh in otip), zmanjšanje in zoženje vidnega polja (nezaznavanje ovir, ki so bliže vozilu, možno spregledanje pomembnih situacij), napačna ocena razdalje (zaradi neprepričanosti o dejanski oddaljenosti ovire prehitra ali največkrat prepozna reakcija, sunkovito in grobo reagiranje, neprilagojena hitrost dejanskim razmeram), motnje pri ravnotežju, okretnosti (gibi postanejo mehkejši in nekontrolirani, kar lahko privede do nenatančnosti in neodločnosti pri upravljanju vozila, vid, sluh in tip podajajo popačeno sliko) (Primotehna d.o.o., 2010). Pri 0,3 promila alkohola v krvi se zmanjša sposobnost globinskega opazovanja, vozniki pa tvegano prehitevajo in vozijo s prekratko varnostno razdaljo (Dana, 2010). Pri 0,5 promila alkohola v krvi se objekti, ki jih opazujete, zdijo bolj oddaljeni, kot v resnici so. Pojavijo se t.i. rdeča slepota (slabše zaznavanje rdeče luči na semaforju, zavornih luči, cestnih označb za ovire ipd.), počasnejše odzivanje na svetlobne spremembe, saj zasenčene luči lahko voznika začasno oslepijo in motnje ravnotežja. Reakcijski čas se podaljša, voznik zamuja s spreminjanjem smeri, v ovinkih pa vozi prehitro (Dana, 2010). Pri 1,0 promila alkohola v krvi se znatno zmanjša prilagojenost hitrim svetlobnim spremembam, zorni kot je bistveno zožen, voznik težko dojame, kaj prihaja z leve in kaj z desne strani, kar je lahko zlasti usodno v križiščih. Zaznavanje in ocenjevanje globine in pozornost se zmanjšata za polovico. Reakcije so praviloma prepozne in napačne. Posledice so naleti (Dana, 2010) Kako vpliva kanabis/marihuana na sposobnost vožnje? Najpogosteje so v cestnem prometu vpleteni»poskuševalci«, občasni in pogosti uživalci kanabisa. Ocena sposobnosti za vožnjo te relativno velike skupine je hkrati tudi najbolj težavna, zato jo je treba posebej omeniti. V prejšnjem poglavju z naslovom Osnovna dejstva o najpogosteje uporabljenih drogah sem pod točko 6.5 izčrpno opisala učinke kanabisa. Pri značilnem poteku omame nas v tej zvezi zanima zmanjšanje storilnosti, izguba nadzora pri koordinaciji zaznavanja in mišljenja, čezmeren občutek dobrega počutja, 44

46 motnje koncentracije in pozornosti in povečana pripravljenost za tveganje zaradi zmanjšanje kritičnosti. Tudi pri neznačilnem poteku omame (npr. depresivno razpoloženje, strah, zmedenost, agresivno vedenje do okolice) se pojavijo številne duševne spretnosti, ki bi lahko pomembno vplivale na vožnjo. Prav tako je pomembna vrsta kroničnih sprememb pri uživalcih kanabisa: privzdignjeno razpoloženje, splošno zmanjšanje energije, motnje koncentracije in razmišljanja, pomanjkanje socialnih interesov. Kanabis je droga, ki na različne načine vpliva na človekovo telesno in duševno stanje, trajno vpliva na človekovo storilnost in s tem omejuje sposobnost za vožnjo, ki je v velikih primerih povsem ugasla. Prav miselne (hiter, kratkotrajen spomin, koncentracija) in storilnostne sposobnosti, ki so pri (varni) vožnji odločilnega pomena, so hkrati tudi najbolj občutljive, nanje kanabis najbolj vpliva in jih najbolj prizadene. Od marihuane vznesen uživalec ne more jasno misliti, težko si zapomni nedavno zaznane informacije, zato lahko spregleda prometno signalizacijo (spregleda rdečo luč ali obstane na semaforju ob zeleni luči) ali znake policista, ne more se pametno odločati, slabo tudi oceni (bočno in varnostno) razdaljo, oddaljenost, lastno hitrost in hitrosti približevanja ter čas (motena je zaznava stalnosti). Pri vožnji, zlasti pri speljevanju, prehitevanju in zaviranju, je nepozoren in neodločen. Počasni refleksi in neusklajeni gibi ga naredijo nerodnega in neučinkovitega. Pri voznikih, ki uživajo marihuano, je posebej nevaren pojav pretiranega avtokinetičnega efekta, pri katerem se pojavlja navidezno nihanje dveh sicer statičnih svetlih točk v temi, ki izmenično utripata. Opazovalcu se zdi, kot da opazuje nitno nihalo, kjer se kot utež pojavlja vir svetlobe. Zaradi tega pojava lahko pride pri nočno vožnji do zmedenosti pri opazovanju nasproti vozečih vozil (Flom, Brown, Adams in Jones, 1976; po Coren, Ward in Enns, 1994). THC (aktivna sestavina marihuane) v času delovanja zmanjša reakcijski čas, poslabša zaznavanje svetlobnih signalov, zmanjša vizualno občutljivost in občutljivost perifernega vida, povzroči paranojo, zaspanost ali/in občutek zmedenosti, zato se vozniku pod vplivom marihuane lahko zgodi, da prezre prometno signalizacijo. Pokajen»joint«povzroča motnje v usmerjanju pozornosti, motnje v zaznavanju, presojanju oddaljenosti in velikosti 45

47 objektov, kar med drugim negativno vpliva na zaznavne motorične veščine, ki jih uporabljamo pri vožnji. Na razpolago imamo številne raziskave in podatke, ki kažejo, da kajenje marihuane negativno vpliva na vozniške sposobnosti. Nekateri raziskovalci trdijo, da je učinek pokajenega jointa na vožnjo primerljiv z vplivom treh velikih piv, kar pomeni 6 enot alkohola. Gre torej za količino alkohola, po kateri običajen voznik presega dovoljeno raven alkohola v telesu (Avto-moto zveza Slovenije [AMZS], 2010). V Nemčiji so se že v začetki 70-ih let začele raziskave o vplivih uživanja kanabisa na sposobnost vožnje. Ugotovili so, da se pojavijo številne omejitve, zlasti v sposobnosti razmišljanja in zaznavanja. Na stimulatorju vožnje so ugotovili podaljšan odzivni čas in čas zaviranja, spremembe sposobnosti koordinacije, povečano število napak pri določenih nalogah pri vožnji, napačno ocenjen časovni presledek, ki je potreben za prehitevanje drugih avtomobilov in splošno omejitev sposobnosti za presojo (Taschner, 2002). Nasprotno pa so nekatere študija prišle do izsledkov, da se vozniki pod vplivom marihuane zavedajo svoje omamljenosti in da bi kompenzirali, vozijo defenzivno, se pravi previdneje (počasneje, manj rizično, s primerno ali celo večjo varnostjo razdaljo, opustijo prehitevanje, če pa že prehitevajo, to naredijo varneje). Na osnovi vseh teh nasprotujočih si mnenj in rezultatov ni mogoče zanesljivo reči, da je marihuana vzročno povezana s prometnimi nezgodami. Iz vseh rezultatov raziskav pa lahko sklepamo le eno: da kanabis sposobnost za vožnjo v vseh pravilih okrni! Vožnja pod vplivom LDS-ja 2 Ker LSD izkrivlja podobo resničnosti, moti zaznavanje vseh človeških čutil, ki so nujno potrebna v prometu, povzroča sprememba časovne in prostorske orientacije ter splošno napačno zaznavanje, itd. je vožnja pod njegovim vplivom praktično skoraj nemogoča. 2 Ker so učinki halucinogenov primerljiv z učinki kanabisa, vse ugotovitve z gotovostjo veljajo tudi zanje! 46

48 V primeru prevelikega odmerka se pri posamezniku lahko pojavijo zastrašujoče halucinacije, v katerih se objekti zlivajo eden v drugega, slika pa je zabrisana ter intenziven strah pred norostjo in smrtjo (t.i. slab izlet ali»bad trip«). Slika 12: Vožnja pod vplivom LSD-ja: slika je zabrisana V začetku tega obdobja je voznik popolnoma nepredvidljiv in nevaren tudi po ustavitvi vozila, vožnja pa je popolnoma nemogoča (Areh, 2004). Ker LSD med drugim povzroča tudi evforijo, pomirjenost, sproščenost, utrujenost in zaspanost, je možno, da voznik za volanom tudi zaspi Vožnja pod vplivom metadona Pri raziskovanju vpliva metadona na voznikove sposobnosti se pojavlja vrsta težav. Namreč število oseb, ki so pripravljene na sodelovanje, se občutno zmanjša, ko izločimo vse tiste osebe, ki metadon zlorabljajo ali pa ga kombinirajo z drugimi psihoaktivnimi snovmi in legalnimi zdravil, ki niso vzdržne ali pa imajo različne osebnostne težave. Problem predstavlja tudi različna dolžina metadonskih terapij v različnih državah (Areh, 2004). Strokovna mnenja o tem, kako metadon vplivajo na vozniške sposobnosti in prometno varnost niso skladna. Na splošno pa lahko rečemo, da zasvojenci s metadonom zaradi bistveno zmanjšanje senzorične in vedenjske funkcije, niso vedno sposobni varne vožnje. Izjemo predstavljajo tisti, ki se uspešno udeležujejo metadonskega programa več kot leto dni in nimajo psihosocialnih težav ali duševnih motenj. Pri presojanju posameznikove sposobnosti varne vožnje je še vedno ključnega pomena mnenje terapevta. 47

49 7.2.5 Vožnja pod vplivom heroina Oseba, ki je med vožnjo pod vplivom heroina, je nevarna za druge udeležence cestnega prometa predvsem zaradi težav s pozornostjo, zaradi zmanjšane sposobnosti zaznavanja in zmanjšane občutljivost za psihične in fizične dražljaje ter zaradi bistveno podaljšanega reakcijskega časa, saj je v takem stanju nezmožna pravočasnega in ustreznega reagiranja na nepredvidljive dogodke v prometu. Poleg tega heroin uporabnika tudi umiri, posledica so počasni refleksi in dremava indiferentnost do okolice in lastnega razpoloženja. V primeru samouničevalnosti in egocentričnosti, pa lahko izrabiti druge za dosego namena samomor, zrinjenje s ceste, namerno prezrtje prometne signalizacije, itd. (Areh, 2004) Vožnja na koki Čeprav kokain pospeši naše aktivnosti in lahko povzroči občutek povečane pozornosti, to ne velja za vožnjo pod njegovim vplivom. Pri vožnji moramo biti pozorni na več stvari hkrati, kokain pa lahko včasih zamegli vid, popači zaznavanje resničnosti, zmanjša pozornost in sposobnost, da trezno in ustrezno odreagiramo. Poleg tega pod vplivom kokaina preveč zaupamo svojim vozniškim sposobnostim, naše dejansko znanje pa ne sledi tem občutkom. Lahko se pojavi močno razhajanje med lastno oceno zmogljivosti in dejanskimi zmožnostmi. Zaradi povečane samozavesti lahko vozimo bolj tvegano, hitro, predrzno, tekmovalno, izzivalno in agresivno kot bi sicer. Ko začne učinek kokaina popuščati, postane uživalec zaspan, utrujen, izčrpan in depresiven in lahko se zgodi, da voznik za volanom celo zaspi. Lahko se pojavijo tudi (vidne, slušne) halucinacije in preganjavica, ki posameznika privedejo do brezglave vožnje (vožnje po levem pasu, divje vožnje, neupoštevanje prometne signalizacije, izogibanje neobstoječim oviram). (Areh, 2004) Zdravila in prometna varnost Tudi običajna, navidez nedolžna zdravila, lahko včasih precej vplivajo na voznikove sposobnosti. Tako duševne kot telesne (psihofizične) sposobnost, ki so pomembne za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, še posebej pa pri vožnji 48

50 z motornimi vozili in delu s stroji, se lahko ob uporaba nekaterih psihoaktivnih zdravil (pomirjevala, uspavala, analgetiki, antidepresivi, protibolečinska zdravila itd.) bistveno zmanjšajo. Ob uporabi zgoraj omenjenih zdravil se lahko pokažejo neželeni učinki, kot so: zmanjšana pozornost, koncentracija in kritičnost ocenjevanja situacije, zaspanost, utrujenost, omotičnost, upočasnjena hitrost odziva in kontrola dejanj, slabša koordinacija gibov, slabša ocena informacij, motnje vida (zožene zenice) in sluha (zvonjenje v ušesih), slabost, vrtoglavica, zmanjšana mišična moč, kar lahko bistveno zmanjša sposobnost aktivne udeležbe v prometu ali za delo s stroji (Gorenjske lekarne, 2007). Bolniki se morajo pri jemanju zdravil posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Zgoraj omenjeni neželeni učinki zdravil se pri posamezniku izražajo v različnih jakostih in oblikah, na kar vplivajo številni dejavniki, kot so: starost, spol, telesna zgradba in teža, bolezenska stanja, sočasno jemanje drugih zdravil ali pitje alkohola. Med sočasnim jemanjem več zdravil ali med mešanjem zdravil in drog (npr. skodelica kave, konjak in aspirin) je možnost pojavljanja neželenih učinkov večja (npr. večje odstopanje v zaznavanju okolja), zato je večji tudi vpliv na psihofizične sposobnosti (interakcija!). Alkohol moč delovanja zdravil še poveča, kar lahko privede do tragičnih posledic v prometu (Lek d.d., 2010) Vožnja pod vplivom inhalantov Voznik je v primeru daljše izpostavljenosti inhalantom nevaren sebi in vsem ostalim udeležence v prometu, saj zaradi bojevitosti, napadalnosti in agresivnosti ukrepa odločno, samozavestno, brezobzirno in agresivno ter vozi bolj tvegano in izzivalno Vpliv nikotina na vožnjo Kajenje ima negativen vpliv predvsem na vizualno zaznavanje okolja. Tako imajo kadilci nekoliko slabšo občutljivost za kontrast, zmanjšano zmožnost razlikovanja intenzitete svetlobnih virov, slabše sledijo gibajočim se objektom, poleg tega pa se pri njih pojavlja tudi zmanjšano prilagajanje vida na normalne pogoje potem, ko je oko že bilo izpostavljeno močni svetlobi (žarometi nasproti vozečega vozila). S pomočjo zgoraj navedenih ugotovitev si 49

51 lahko pojasnimo, zakaj so kadilci večkrat kot nekadilci udeleženi v nočnih prometnih nesrečah (Areh, Umek in Smolej, 2002) Vožnja pod vplivom kofeina Kofein po eni stani poveča odzivnost vizualnega in slušnega sistem, po drugi pa negativno vpliva na človekovo psihično stanje. V prvi uri po zaužitju kofeinskega napitka pride do skrajšanja reakcijskih časov, približno uro po zaužitju pa prihaja do rahlega podaljšanja reakcijskih časov oziroma do zmanjšane zmožnosti odreagiranja na periferne dražljaje (Gibson, Mascord in Starmer, 2006). 8 Opredelitev vožnje pod vplivom mamil in psihotropnih snovi v slovenski zakonodaji Varnost v cestnem prometu v Sloveniji ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP), ki prepoveduje vožnjo voznikom pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Voznik, ki vozi pod vplivom prej navedenih substanc, torej krši omenjeni zakon in za svoja dejanja odgovarja tudi, če se ni zavedal, da njegovo dejanje pomeni prekršek. Navzočnost psihoaktivnih snovi se pri voznikih ugotavlja s posebnim postopkom, napravami ali strokovnim pregledom. Postopek za prepoznavo znakov, ki so možna posledica delovanja psihoaktivnih snovi v organizmu, je predpisan s podzakonskim aktom in je sestavljen iz treh faz: preizkus oči, ocena velikosti zenic in odreditev strokovnega pregleda. Pri tem policisti ocenjujejo način vožnje, videz, vedenje, način govora in druge vidne znake na vozniku, ki bi lahko bili posledica delovanja psihoaktivnih snovi v organizmu. Če policist odredi strokovni pregled, vozniku na samem mestu prekrška prepove nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Postopek za prepoznavanje vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu je policija začela izvajati junija 2006 na podlagi ZVCP in v aprilu 2006 sprejetega Pravilnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu. Policist 50

52 na podlagi ZVCP ter Pravilnika strokovni pregled odredi tudi, ko postopka ni mogoče opraviti ali ga voznik odkloni. Vsekakor pa v postopkih pred pristojnimi organi kot dokaz velja le izsledek toksikološke analize. 9 Nekatere težave povezane z ugotavljanjem vožnje pod vplivom mamil Kljub vsem dalj trajajočim znanstvenim naporom pa strokovnjaki še vedno niso uspeli razviti zanesljive tehnične naprave, indikatorja oziroma hitrega testa na podlagi katerega bi policisti na enostaven in hiter način (podoben preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom 3 ali etilometrom 4 ) na kraju postopka učinkovito potrdili ali ovrgli sum vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Za to, da je pot do zanesljive naprave še dolga lepo kažejo rezultati mednarodnih raziskovalnih projektov, kot sta ROSITA 5 in DRUID 6. To spoznanje pa po mojem mnenju podpirata tudi dva bistvena razloga. Prvi je nedvoumno ta, da se vseskozi pojavljajo nove in nove vrste mamil, z novimi substancami in zmesmi, ki razvoj naprave dodatno ovirajo. Drugi razlog pa predstavlja dejstvo, da v svetu še vedno niso opredeljene mejne vrednosti konkretnih mamil in psihotropnih snovi, na podlagi katerih bi bilo možno zaključiti, da so vplivale na varnost vožnje oziroma voznikove sposobnosti vožnje. V praksi najpogosteje uporabljen način ugotavljanja in potrjevanje suma vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi tako še vedno ostaja prepoznavanje zunanjih znakov vpliva mamil na podlagi 3 Alkotest je priprava, ki oceni prisotnosti oziroma koncentracijo alkohola v krvi na podlagi vzorca izdihanega zraka. Delimo jih na klasične in digitalne/elektronske (Wikimedia Foundation Inc., 2010). 4 Etilometer je naprava, s katero se ugotavlja alkoholiziranost na podlagi izdihanega zraka. Vanjo voznik piha kot pri alkotestu. Razlika je le v natančnosti podatkov. Uporablja se kot nadomestek za strokovni pregled z odvzemom krvi, kadar voznik oporeka rezultatu indikatorja alkoholiziranosti oziroma alkotestu ali če alkotesta ne želi opraviti (MMC RTV SLO, 2005). 5 ROSITA je projekt EU, s katerim po vsej Evropi testirajo naprave glede njihove praktičnosti, občutljivosti, prepoznavanja droge in natančnosti (Schiffhauer, 2009). 6 Mednarodni projekt DRUID Vožnja pod vplivom alkohola, drog in zdravil (Driving under the influence of drugs, alcohol and medicine) je štiriletni raziskovalni projekt, ki ga je EU začela izvajati v letu 2006 in se bo nadaljeval do leta Je doslej največji raziskovalni projekt, ki ga financira EU na področju varnosti cestnega prometa. V projektu sodeluje 17 evropskih držav, koordinator je nemški institut Bast. Namen projekta DRUID je oblikovati trdno osnova za usklajene predpise, kar zadeva vožnjo pod vplivom alkohola, drog in zdravil, ki bodo veljali na celotnem ozemlju EU (Druid, 2010). 51

53 posebnega postopka, ki ga z voznikom opravi ustrezno usposobljen in z znanjem opremljen policist 7. Na tem mestu bi bilo primerno opozoriti tudi na težavo, ki jo predstavlja spoznanje, da so si posamezni znaki vožnje pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil zelo podobni, včasih celo identični! Tako tudi ustrezno usposobljen in z znanjem opremljen policist, težko presodi ali posameznik vozi pod vplivom popitega alkohola ali mamil, potrdi sum vožnje pod vplivom mamil in odredi nadaljnje postopke ugotavljanje simptomov prisotnosti mamil in psihoaktivnih zdravil. Najzanesljivejše dokaze o uporabi drog je tako mogoče pridobiti le iz različnih bioloških vzorcev, na primer krvi, urina, sline, potu in celo las. Kri je idealna osnova za pridobitev zakonitega dokaza o zmanjšanju sposobnosti, vendar zadeva ob etične in pravne zadržke, zato je zaradi praktičnosti zaželeno tudi testiranje ustne tekočine (sline) ob cesti. Na tržišču se v ta namen pojavlja aparat (ki glede zanesljivosti spada v zastavljeni okvir, ne zadosti pa mnogim drugim zahtevam) znan pod imenom Dräger Drugtest 5000, s pomočjo katerega lahko v nekaj korakih ugotovimo prisotnost amfetaminov,»dizajnerskih«drog na amfetaminski bazi, opiatov, kokaina in njegovih razgradnih produktov, benzodiazepinov in kanabinoidnih drog. Aparat deluje na osnovi odvzema in analize človeške sline, ki je odslikava krvne slike (Schiffhauer, 2009). 10 Prepoznavanje omamljenega voznika Policist naj bi iz značilnosti vožnje, posameznikovega videza, vedenja in drugih znakov sklepal, da voznik vozi pod vplivom drog. To pa ni (vedno) tako enostavno. Glavni kriteriji za intervencijo so predvsem: prehitra ali prepočasna vožnja, nevarna vožnja, ki se kaže kot vijuganje, obotavljanje, vožnja skozi rdečo luč, nepravilna stan in smer vožnje, neupoštevanje stop znaka in drugih pravil prednosti, vožnja ponoči z neprižganimi lučmi, nepravilno prehitevanje (Marquet et al., 1998; Risser et al., 1998). 7 Glej poglavje 10:»Prepoznavanje omamljenega voznika«. 52

54 Da voznik vozi pod vplivom drog, pa lahko sklepamo tudi na podlagi prepoznavanja splošnih znakov zmanjšanih sposobnosti zaradi uporabe droge 8 (Pretory, 2001): pomanjkanje koordinacije v gibanju, videz pijanosti; zatikajoča govorica, nezmožnost izražanja, počasno govorjenje; nenavadno vedenje; zaspanost, dremavost, zasanjanost; nenadna stanja omotičnosti; rdeče, vnete oči, solzenje in razširjene zenice; nezmožnost presojanja razdalje, hitrosti in predmetov; nošenje sončnih očal, celo ponoči; kraste po venah, posebno na roki in modrice na rokah in nogah; prisotnost neobičajnih predmetov: posebnih vodnih pip, šivank, merilnih naprav, žličk, pripomočkov za injiciranje in kuhanje drog; obleka zamazana s krvjo zaradi krvavitev iz nosu, ipd Kako naj policist reagira pri obravnavanju omamljenih oseb? Ker je vedenje omamljenih pogosto nepredvidljivo, saj bistveno odstopa od običajnega, morajo biti policisti pri obravnavanju oseb pod vplivom droge še posebno previdni. Za policista je priporočljivo sprotno prilagajanje okoliščinam. V večini primerov ni primerno avtoritarno nastopanje, uporaba prisilnih sredstev in sile. Pri osebah, ki so pod vplivom halucinogenih drog je takšno vedenje sprožitelj napada panike, ki se lahko slabo konča predvsem za osebo (odpoved srca), včasih tudi za policiste. V napadu panike oseba pridobi nepričakovano telesno moč, ki jo lahko obrne proti sebi (samodestruktivno, samomorilno dejanje) ali pa proti policistu. Uporaba sile je vprašljiva tudi zato, ker so zaradi vpliva nekaterih drog, predvsem opiatov, omamljeni dokaj neobčutljivi za bolečino in izredno samozavestni. V primerih halucinacij, močnih občutkov nelagodja, ujetosti ali trpljenja ter hudih občutkov ogroženosti in preganjavice so še bolj nevarni in/ali predrzni. 8 Za potrditev suma vožnje pod vplivom drog mora biti prisotnih več splošnih znakov (najmanj dva)! 53

55 11 Problematika vožnje pod vplivom mamil v Evropi (Sloveniji) Tako kot v vseh evropskih državah, tudi v naši državi iz leta v leto vztrajno in sunkovito narašča tako število prometnih nesreč, kakor tudi število ugotovljenih prekrškov in drugih kršitev, ki so jih povzročili vozniki, katerih sposobnosti so zmanjšane zaradi uporabe alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Presenetljivo je spoznanje, da lahko v zadnjih letih med povzročitelji prometnih nesreč in prekrškov opazimo velik delež mladih še neizkušenih voznikov, ki so bili med vožnjo pod vplivom drog. Samo zaradi vožnje pod vplivom alkohola naj bi v EU vsako leto na cestah umrlo ljudi, to je več kot četrtina vseh ljudi, ki umrejo v prometnih nesrečah (Ministrstvo za zdravje, 2010). Dejansko pa nihče ne ve, koliko nezgod je neposredno povezanih z drogo, saj zaradi mešanja drog in alkohola ter zaradi učinkovanja (različnih) drog v telesu z epidemološkimi študijami ni moč poiskati vzročnih zvez med drogami in prometnimi nezgodami. Jasno pa je, da droge in kombiniranje drog in alkohola znatno povečajo tveganje, da je voznik vpleten v prometno nesrečo ali odgovoren zanjo in da vedno več voznikov, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, vozi pod vplivom različnih drog! Podatki iz razvitega sveta kažejo, da lahko pri približno 20 % voznikov, ki so končali svoje življenje v prometni nesreči, najdemo sledi različnih drog (Areh et al., 2002). Podrobne statistike za prometne nesreče, povezane s prepovedanimi drogami in psihoaktivnimi zdravili še niso na voljo, čeprav se v zadnjem desetletju vse več pozornosti namenja tudi tem snovem. Od leta 1999 je bilo v Evropi izdelanih več kot 30 študij o razširjenosti drog med vozniki. Vendar so bile te študije izdelane z različnimi metodami in vzorci iz različnih skupin voznikov, zato je težko izpeljati splošne sklepe. Velik problem pri primerjavi študij razširjenosti drog med vozniki pa predstavljajo tudi različne nacionalne zakonodaje in politike testiranja vožnje pod vplivom drog (EMCDDA, 2009). Raziskave EU kažejo, da so kanabis in benzodiazepini za alkoholom, ki na evropskih cestah še vedno predstavlja glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom, najbolj razširjene psihoaktivne snovi med vozniki v Evropi. 54

56 Vendar se tudi v Evropi najde nekaj izjem: v Latviji, na Finskem, Švedskem in Norveškem so pri voznikih amfetamini pogostejši kot kanabis in benzodiazepini, v Sloveniji so opioidi pogostejši kot benzodiazepini (EMCDDA, 2007). Statistični podatki kažejo, da je alkohol za neprilagojeno hitrostjo drugi najpogostejši dejavnik prometnih nesreč, in tako še vedno predstavlja enega ključnih slovenskih javno zdravstvenih problemov. V letu 2009 je bilo od skupno 160 povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar 48 povzročiteljev alkoholiziranih, kar predstavlja 30 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. V letu 2008 pa je bilo od skupno 212 povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, 71 povzročiteljev alkoholiziranih, kar predstavlja 34 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2009 znašala 1,49 g alkohola na kilogram krvi, v letu 2008 pa je bila 1,62 g alkohola na kilogram krvi. V letu 2009 je bilo 17 alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom s stopnjo alkoholiziranosti med 1,51 2,00 g alkohola na kilogram krvi, kar predstavlja 35% glede na število vseh alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. V letu 2008 je bil ta odstotek 27% (Pahulje in Smolej, 2011). Policisti so v letu 2010 v cestnem prometu skupno odredili alkotestov, od katerih je bilo pozitivnih pozitivnih, v letu preizkusov alkoholiziranosti, od katerih je bilo pozitivnih (4,7%), v letu 2008 je bilo odrejenih preizkusov alkoholiziranosti, od katerih je bilo pozitivnih (5,9%). Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v letu 2007 odrejenih preizkusov alkoholiziranosti, od katerih je bilo pozitivnih (7,3%). Iz navedenega izhaja, da se je v obdobju od 2007 do 2009 letno odredilo v povprečju cca več preizkusov alkoholiziranosti, pri čemer pa je ugotovljeno manjše število pozitivnih preizkusov alkoholiziranosti (Pahulje in Smolej, 2011). Prav tako se ugotavlja povečano število pozitivnih strokovnih pregledov na mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Slovenski policisti so v letu 2010 odredili 1468 v letu 55

57 2009 pa 1813 strokovnih pregledov zaradi suma, da so vozniki vozili pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi. V letu 2009 je bila v 1031 primerih prisotnost prepovedanih substanc v organizmu z analizo krvi in urina ugotovljena in dokazana, 333 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (Uprava uniformirane policije, 2010). V letu 2008 pa so policisti odredili 1600 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, od katerih je bilo 480 pozitivnih, 716 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (Uprava uniformirane policije, 2009). Policisti so v letu 2009 zaradi vožnje pod vplivom alkohola na podlagi 238. b člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) (ukrep odvzema prostosti) skupno pridržali voznikov, v letu 2008 pa je bilo pridržanih voznikov. 56

58 II. RAZISKOVALNI DEL 12 Opredelitev problema 12.1 Hipoteze V drugem delu magistrske naloge bom preverjala naslednje hipoteze, ki jih bom v razpravi poskušala potrditi oziroma zavrniti: 1. Menim, da je kanabis za alkoholom, ki na slovenskih cestah še vedno predstavlja glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom, najbolj razširjena psihoaktivna snov med vozniki v Sloveniji. 2. Tako kot v vseh evropskih državah, tudi v naši državi iz leta v leto vztrajno in sunkovito narašča tako število prometnih nesreč, kakor tudi število ugotovljenih prekrškov in drugih kršitev, ki so jih povzročili vozniki, katerih sposobnosti so zmanjšane zaradi uporabe alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. 3. Menim, da se raven prometne varnosti najbolj zniža v primerih, ko ljudje skupaj z alkoholom zaužijejo še kakšno drugo psihotropno snov ali mamilo. Kadar sta obe drogi v interakciji, so spoznavni procesi in z njimi tudi vedenje, najbolj moteni. 4. Ker so si znaki vožnje pod vplivom zaužitega alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil zelo podobni oziroma včasih celo identični, policisti v praksi na kraju postopka težko presodijo, pod vplivom katere droge je voznik sedel za volan. Za odkrivanje vožnje pod vplivom (legalnih ali nelegalnih drog) pri udeležencih v cestnem prometu slovenski policisti tako najprej in najpogosteje odredijo poizkus z alkotestom. Šele, ko ugotovijo sum vožnje pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil, odredijo nadaljnje postopke in ukrepe ugotavljanja in dokazovanja vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil. 57

59 12.2 Namen Namen raziskovalnega dela magistrske naloge je preveriti, dopolniti in razumeti informacije, ki sem jih pridobila v prvem teoretičnem delu magistrske naloge. Z raziskovalnim delom naloge bom poskušala opisati, orisati, preučiti in analizirati razne procese, okoliščine in momente uživanja drog med naključnimi slovenskimi vozniki in s tem ustvariti dovolj plastično in realistično sliko oziroma»zemljevid«uživanja nedovoljenih drog med vozniki v cestnem prometu. 13 Metoda 13.1 Udeleženci raziskave Udeleženci kvantitativnega dela raziskave so bili naključni obiskovalci spletne strani EnKlikAnketa 9 (1KA) in obiskovalci mojega Facebook profila 10, ki so med in kliknili povezavo na mojo spletno anketo z naslovom Uporaba drog v cestnem prometu, si vzeli par minut časa in anketo izpolnili. Delno izpolnjena anketa Končal anketo v celoti Ustrezno izpolnjena anketa Začel izpolnjevati anketo Kliki na anketo Kliki na nagovor Slika 13: Stopnja odgovorov 9 1KA ali EnKlikAnketa je hitro, enostavno in učinkovito brezplačno orodje za izdelavo spletnih anket in analizo pridobljenih podatkov. Nastaja v okviru Družboslovne informatike (Fakulteta za družbene vede), skupaj z osrednjim globalnim portalom metodologije spletnih anket Web Survey Bibliography(WebSM)

60 Če pogledam statistične rezultate ankete (slika 13), lahko vidim, da je bilo v času med in neposrednih klikov na nagovor 179, klikov na anketo pa le 114. Anketo je začelo izpolnjevati 107 oseb, od teh je anketo pravilno izpolnilo 101 oseb: 84 oseb je anketo končalo v celot, 17 oseb pa je anketo izpolnilo le delno. Ker v anketi dve osebi od vseh sodelujočih oseb, ki so pravilno izpolnile anketo, nista označilo spola, sem se odločila, da bo vzorec raziskave zajemal 99 oseb, od tega 54 moških in 45 žensk (slika 14) MOŠKI ŽENSKE SPOL Slika 14: Spolna struktura udeležencev. Anketiranci niso redni uživalci drog (zasvojenci), ampak le občasni»poskuševalci«drog. Občutna razlika je opazna le pri marihuani, saj je kar 12 anketirancev navedlo, da drogo redno uživajo. Tabela 1: Pogostost uživanja v tabeli navedenih drog DROGA 0 KRAT 0-1 KRAT 1 KRAT MESEČNO VEČKRAT MESEČNO 1 KRAT TEDENSKO DROGE UŽIVAM REDNO Uspavala, pomirjevala Heroin Metadon Kokain, crack kokain Ecstasy LSD Kanabis (marihuana, hašiš) Spid (amfetamin) Drugo:

61 Tabela 2: Izobrazbena struktura udeležencev DOKONČANA IZOBRAZBA: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ PROCENT manj kot osemletka ,0 % dokončana osemletka oziroma osnovna šola ,0 % končana katerakoli poklicna ali srednja šola ,6 % višja izobrazba ,1 % visoka ali univerzitetna izobrazba ,3 % podiplomska izobrazba: končan magisterij ,0 % podiplomska izobrazba: končan doktorat ,0 % drugo: ,0 % < 8 letka OŠ SŠ VSŠ UNI MAG DOK Ženske Moški Skupaj Slika 15: Izobrazbena struktura udeležencev Iz tabele 2 in grafa (slika 15) je lepo razvidno, da ima več kot polovica udeležencev raziskave dokončano katerokoli poklicno oziroma srednjo šolo (56,6 % oziroma šestinpetdeset udeležencev raziskave), sledijo jim udeleženci z visoko ali univerzitetno izobrazbo (28,3 % oziroma osemindvajset udeležencev raziskave). Osem udeležencev raziskave ima dokončano višjo šolo, trije udeleženci pa imajo dokončano le osemletko oziroma osnovno šolo. Nihče izmed udeležencev raziskave pa šolanja ni zaključil pred koncem osemletke oziroma ga nadaljeval in zaključil na podiplomskem študiju (končan magisterij ali doktorat). Štirje udeleženci raziskave so navedli odgovor pod drugo, in sicer: dva udeleženca sta zapisala, da študija še nista končala, po en udeleženec pa je zapisal, da je tretji letnik srednje šole oziroma absolvent. 60

62 Izobrazbena struktura žensk je sledeča: od petinštiridesetih udeleženk raziskave imata dve dokončano osemletko oziroma osnovno šolo, petindvajset jih ima končano poklicno oziroma srednješolsko izobrazbo, štiri višješolsko izobrazbo in trinajst visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Izobrazbena struktura moških je zelo podobna izobrazbene strukture žensk, in sicer: en udeleženec raziskave ima dokončano osemletko oziroma osnovno šolo, enaintrideset ima končano katerokoli poklicno oziroma srednješolsko izobrazbo, štiri višješolsko izobrazbo in petnajst visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Tabela 3: Starostne skupine udeležencev Starostna skupina do 20 let let let let nad 35 let ŽENSKE MOŠKI Skupaj do 20 let let let let nad 35 let Ženske Moški Skupaj Slika 16: Starostna struktura udeležencev Za lažjo predstavo in obdelavo podatkov, sem vse udeležence raziskave razdelila v pet starostnih skupin, ki jih prikazujeta slika 16 in istoimenske tabele 3. Iz grafa je lepo razvidno, da je večina udeležencev raziskave uvrščenih v starostno skupino od 20 do 24 let (16 žensk, 27 moških, skupaj 43 anketirancev). Zanimivo je, da je v treh starostnih skupinah: v skupini do 20 let (2 moška in 2 ženski), v skupini od 25 do 29 let (19 moških in 19 žensk) in v skupini od 30 do 34 let (3 ženske in 3 moški) zastopanost spolov enaka. 61

63 Tabela 4: Zaposlitveni status ZAPOSLITVENI STATUS: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ ODSTOTEK osnovnošolec/ka ,0 % srednješolec/ka oziroma dijak/inja ,1 % študent/ka ,5 % nezaposlen/a ,1 % zaposlen kot fizični delavec/ka ,0 % zaposlen kot uslužbenec/ka ,2 % zaposlen kot vodilni/a ,0 % zaposlen kot najvišji vodilni/a ,0 % obrtnik/ca ali podjetnik/ca ,0 % kmet/ica ,0 % gospodinja ,0 % svobodni poklic ,0 % drugo: ,0 % Iz zgornje tabele 4, v kateri je predstavljen zaposlitveni status anketirancev, je lepo razvidno, da je več kot polovica anketirancev študentov (31 moških in 22 žensk, skupno 53 anketirancev), kar se ujema s starostno strukturo udeležencev (večina udeležencev raziskave je uvrščenih v starostno skupino od 20 do 24 let) Postopek izvedbe raziskave Kvalitativni del raziskava, na kateri temelji empirični del magistrske naloge, v glavnem bazira na hitri oceni, ki sem jo dobila na podlagi vprašanj in odgovorov zbranih s pomočjo spletne ankete z naslovom»uporaba drog v cestnem prometu«11. Raziskava se je začela v mesecu septembru, natančneje 10. septembra Zbiranje podatkov pa je bilo končano 10. oktobra Zame najbolj dragocen del raziskave (katere rezultati se prepletajo skozi celotno magistrsko nalogo, v raziskovalnem delu pa niso posebej analizirani) so kratki pogovori z rednimi uživalci mamil in psihoaktivnih snovi, s katerimi sem hotela podobo uživanja predstaviti iz perspektive uživalcev. Stik z intervjuvanci sem navezala prek prijateljske/socialne mreže, obrnila pa sem se tudi na različne ustanove, ki se posredno ali neposredno srečujejo z 11 Glej Prilogo 1: Vprašalnik»Uporaba drog v cestnem prometu«. 62

64 uživalci drog: na centre za socialno delo, centre za zdravljenje odvisnosti, zdravstvene domove. V veliko pomoč mi je bila informatorka na info točki Združenja Drogart 12, gospa Erika Ožek, ki mi je pomagala navezati stik z večino intervjuvancev. Vzorec intervjuvanih posameznikov ni bil reprezentativen, saj sem k raziskavi uspela pridobiti le sedem intervjuvancev (dve dekleti in pet fantov), ki so bili pripravljeni z mano deliti svoje izkušnje z drogami ter poglede in razmišljanje o uporabi drog. Vse intervjuvance sem predhodno seznanila z namenom pogovora in jim zagotovila anonimnost. Najstarejši intervjuvanec je bil star 26 let, najmlajši intervjuvanec pa le 19 let. Sodelujoči dekleti sta bili stari 24 let, sodelujoči fantje pa so bili v povprečju stari 23,2 let. Podatke, izjave in mnenja zbrana s pomočjo kratkih intervjujev sem obdelala tako, da sem najprej razrezala intervjuje po tematskih sklopih. Pri tem sem uporabila»širokokotni objektiv«; v magistrski nalogi sem hotela namreč zapisati in uporabiti čim več informacij, ki sem jih dobila. Kljub temu pa je bilo veliko informacij povsem neuporabnih ali pa so imele le indeksacijsko vrednost in jih zato nisem mogla uporabiti kot trdne posplošitve, ampak le kot kazalec dogodkov, ki so možni ali celo verjetni tudi v večjem številu primerov ali pa so, prav narobe, izjemni, vendar tudi kot taki pomembni za razumevanje nekaterih procesov. Kljub majhnemu številu uporabnih informacij pa so bili intervjuji vseeno zelo pomembni za interpretacijo kvantitativnih podatkov zbranih s pomočjo spletne ankete. Raziskavi so dali barvo ter pridobljene in analizirane podatke oživili. Neposredni pogovori z intervjuvanci so mi omogočili tudi boljši pogled v razmišljanje mladih o uporabi drog. Podatke zbrane s pomočjo kratkih intervjujev sem deloma dopolnila s podatki, ki so mi bili na voljo, deloma s predhodno zbranim (strokovnim) gradivom, deloma pa s splošnim znanjem, ki sem ga pridobila tekom šolanja in jih po delih razporedila po celotni magistrski nalogi. Posamezne zgodbe, komentarje Združenje DrogArt oziroma Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog je zasebna neprofitno volonterska humanitarna organizacija ustanovljena leta 1999 z glavnim namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Glavna področja delovanja Združenja so informiranje in svetovanje, info točka, terensko delo na prireditvah elektronske glasbe, izvajanje delavnic Izberi sam z namenom zmanjševanja škode na področju alkohola med mladimi, publicistična dejavnost in raziskovanje. Vizija Združenja DrogArt je zmanjšati tveganja povezana z uporabo drog in alkohola v Sloveniji(Združenje DrogArt, 2011). 63

65 in utrinke uživalcev ob zaužitju posamezne psihoaktivne snovi pa si lahko preberete v Prilogi 2 z naslovom: Osebne izpovedi uživalcev mamil in psihoaktivnih snovi. 14 Rezultati raziskave V tem poglavju bom v sliki in besedi podrobneje predstavila in analizirala le rezultate spletne ankete, ki so pomembni za potrditev oziroma zavrnitev v trinajstem poglavju postavljenih hipotez. Tabela 5: Odgovori anketirancev na vprašanje ali so že poizkusili posamezno v tabeli navedeno drogo. DROGA MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ Uspavala, pomirjevala Heroin Metadon Kokain, crack kokain Ecstasy LSD Kanabis (marihuana, hašiš) Spid (amfetamin) Drugo: alkohol, mefedron, dran, drin, druga poživila, nore gobe, psihocibin, nexus moški ženske skupaj Slika 17: Prikaz razdelitve uživanja drog glede na spol anketirancev 64

66 Iz zgornje tabele 5 in grafa (slika 17) je lepo razvidno, da je občutno največ anketirancev (37 moških in 29 žensk, skupno torej 66 anketirancev) poizkusilo kanabis (marihuano, hašiš). Sledita jim spid in kokain/crack kokain, ki ga je skupno poizkusilo 20 anketirancev. Ti rezultati potrjujejo domnevo, da je marihuana najbolj pogosto uporabljena droga. Tabela 6: Primerjava med ženskimi in moškimi udeleženci, ki so na vprašanje devet, ali so že vozili pod vplivom posamezne v tabeli navedene droge, odgovorili pritrdilno. DROGA MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ Uspavala, pomirjevala Heroin Metadon Kokain, crack kokain Ecstasy LSD Kanabis (marihuana, hašiš) Spid (amfetamin) Alkohol Psihoaktivna zdravila Inhalanti Nikotin Kofein Drugo

67 moški 10 ženske 0 skupaj Slika 18: Prikaz števila anketiranih voznikov pod vplivom posamezne droge. Iz tabele 6 in slike 18 je lepo razvidno, da (če zanemarimo legalni, družbeno sprejemljivi drogi: kofein in nikotin, ki zasedata prvo in tretje mesto) je največ anketirancev vozilo pod vplivom alkohola (32 moških in 14 žensk, skupno 46 anketirancev), sledijo jim posamezniki, ki so vozili pod vplivom kanabisa (marihuane, hašiša) (17 moških in 6 žensk, skupno 23 oseb). Na enajsto vprašanje» Ali so te pri vožnji pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi zalotili policisti?«je pritrdilno odgovorili 15 moških in 3 ženske, skupaj torej 18 anketirancev. Največ anketirancev, to je 15 oseb, so policisti zalotili pod vplivom alkohola, 5 oseb so zalotili pod vplivom marihuane (eno izmed teh celo hkrati pod vplivom alkohola in marihuane), 4 osebe pod vplivom nikotina oziroma kofeina, eno pod vplivom psihoaktivnih zdravil, po eno osebo pa so zalotili pod vplivom spida, heroina, metadona ali kokaina. Zanimivi in pričakovano zelo raznoliki so odgovori na vprašanje, kako so policisti posameznike obravnavali, ko so jih zalotili pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Odgovore anketirancev sem združila v dva vsebinska sklopa. Prvi predstavlja pozitivne odgovore, drugi pa negativne. Poglejmo si nekaj izmed teh odgovorov: 66