ANALIZA IN RAZVOJ VIRTUALNEGA KOLABORATIVNEGA DELOVNEGA MESTA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Luka Semolič ANALIZA IN RAZVOJ VIRTUALNEGA KOLABORATIVNEGA DELOVNEGA MESTA Magistrsko delo Maribor, oktober 2014

2

3 ANALIZA IN RAZVOJ VIRTUALNEGA KOLABORATIVNEGA DELOVNEGA MESTA Magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektor: Luka Semolič Študijski program 2. stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja Doc. dr. Gregor Polančič, uni. dipl. inž. rač. in inf. Mag. Matic Tepeš I

4 II

5 III

6 IV

7 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Gregorju Polančiču, uni. dipl. inž. rač. in inf., za strokovno usmerjanje, pomoč in nasvete pri izdelavi magistrske naloge. Zahvalil bi se tudi svoji družini za vzpodbudo in motivacijo pri študiju ter pisanju magistrske naloge. V

8 VI

9 ANALIZA IN RAZVOJ VIRTUALNEGA KOLABORATIVNEGA DELOVNEGA MESTA Ključne besede: virtualno delovno mesto, kooperativno delo, mreženje, razvoj UDK: :331.4(043.2) Povzetek Današnje poslovno okolje zahteva razvijanje konkurenčne sposobnosti na globalni ravni. Sodobne ITK tehnologije omogočajo razvoj novih primernejših poslovnih rešitev, ki temeljijo na medosebnem in medorganizacijskem sodelovanju. V sklopu magistrskega dela smo s pomočjo pregleda literature definirali sisteme za virtualno delovno mesto, kot tudi kriterije za njihovo identifikacijo. S pomočjo pregleda spleta smo dobili nabor rešitev ter jih medsebojno primerjali. Nazadnje smo opravili primerjavo z lastno rešitvijo. Glavne ugotovitve so pokazale, da je prihodnost v virtualnem delovnem mestu in da obstajajo različne rešitve, ki ustrezajo različnim zahtevam uporabnikov. VII

10 VIII

11 ANALYSIS AND DEVELOPMENT OF VIRTUAL COLLABORATION WORKSPACE Key words: virtual workspace, collaboration, networking, development UDK: :331.4(043.2) Abstract Today's business environment requires the ability to develop competitiveness at a global level. Modern ICT technologies enable the development of a new more appropriate business solutions. We made a literature review related to the observed systems of the virtual workplace support, as well as criteria for their identification. We did a review of some existing solutions and performed comparison between them, by the use of internet sources. The identified systems were compared with our own solution at the end. The main findings showed existing needs of the virtual workplace support. There are different solutions on the market to suit different user requirements. IX

12 X

13 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Namen Raziskovalna vprašanja Raziskovalne hipoteze Sestava vsebine SODOBNI TRENDI IN VEČANJE POTREB PO SODELOVANJU Globalizacija in hiter tehnološki razvoj Delo v skupnostih Kooperativno delo ANALIZA IN OPREDELITEV OSNOVNIH ZAHTEV VKDM Računalniško podprto kooperativno delo (CSCW) Programska oprema za kooperativno delo Virtualno kooperativno delovno mesto (VKDM) Kriteriji za identifikacijo VKDM ANALIZA OBSTOJEČIH ITK ORODIJ ZA VKDM Iskanje rešitev Nabor rešitev Podio Basecamp Mavenlink Central Desktop Redbooth (predhodno Teambox) XI

14 4.2.6 Wrike AceProject LiquidPlanner Primerjava rešitev na podlagi kriterijev RAZVOJ IN PREDSTAVITEV SISTEMA 3L EX ARCA Predstavitev rešitve Uporabljene tehnologije in orodja Načrtovanje lastnega VKDM Diagram primerov uporabe Entitetno relacijski diagram (E-R diagram) podatkovne baze Implementacija Konfiguracija okolja Sistem za predloge Prijava v sistem Uporaba KM-Fest Knowledge Festivals Platforma kooperativnega sodelovanja 3L-TCS INOVA Consulting Sistem Ex Arca in kriteriji za identifikacijo VKDM Problemi in usmeritve Odgovori na raziskovalna vprašanja Preverjanje hipotez ZAKLJUČEK VIRI, LITERATURA PRILOGA A XII

15 KAZALO SLIK SLIKA 2.1: PRIHODNOST DELOVNEGA MESTA [5]... 5 SLIKA 2.2: UPORABA BESEDE KOOPERATIVNO DELO (ANG. COLLABORATION) SKOZI ZGODOVINO... 8 SLIKA 3.1: RAZMERJE MED RAZLIČNIMI POMENI [13] SLIKA 3.2: CSCW [13] SLIKA 3.3: MATRIKA CSCW [18] SLIKA 3.4: KLASIFIKACIJA SPLETNIH APLIKACIJ S POMOČJO 3C MODELA [21] SLIKA 3.5: SISTEM ZA DELOVANJE SKUPIN IN SISTEM ZA UPRAVLJANJE DELOVNIH TOKOV [23] SLIKA 3.6: VKDM OMOGOČA SODELOVANJE, NE GLEDE NA FIZIČNO LOKACIJO SODELUJOČEGA SLIKA 3.7: UMESTITEV VKDM V 3C MODEL SLIKA 4.1: REZULTATI RAZISKAVE [28] SLIKA 4.2: ZMAGOVALNE REŠITVE S STRANI GETAPP.COM SLIKA 4.3: PODIO SLIKA 4.4: BASECAMP SLIKA 4.5: MAVENLINK SLIKA 4.6: CENTRAL DESKTOP SLIKA 4.7: REDBOOTH SLIKA 4.8: WRIKE SLIKA 4.9: ACEPROJECT SLIKA 4.10: LIQUIDPLANNER SLIKA 5.1: SISTEM 3L EX ARCA SLIKA 5.2: STRUKTURA SISTEMA EX ARCE SLIKA 5.3: PLATFORMA SLIKA 5.4: INTERESNI NIVO SLIKA 5.5: DELOVNA SKUPINA SLIKA 5.6: KOMERCIALNA PREDSTAVITEV SISTEMA EX ARCA SLIKA 5.7: RAZVOJNO OKOLJE APTANA SLIKA 5.8: ARHITEKTURA MVC [38] XIII

16 SLIKA 5.9: ZAČETNA STRAN SLIKA 5.10: DELO V PHOTOSHOP-U SLIKA 5.11: DIAGRAM PRIMEROV UPORABE SLIKA 5.12: E-R DIAGRAM SISTEMA VKDM SLIKA 5.13: DELOVNO OKOLJE - PRIPRAVLJENO SLIKA 5.14: STRUKTURA DATOTEK V PROJEKTU SLIKA 5.15: USTVARIMO PODATKOVNO BAZO V PHPMYADMIN SLIKA 5.16: VNAŠANJE TABEL V BAZO SLIKA 5.17: KONFIGURACIJSKE DATOTEKE SLIKA 5.18: DODAJANJE NOVE DATOTEKE»AUTH.PHP« SLIKA 5.19: ODPREMO DATOTEKO»WELCOME.PHP« SLIKA 5.20: USTVARJENA NOVA DATOTEKA, ZA PRIKAZ SPLETNEGA OBRAZCA SLIKA 5.21: PRIJAVNI OBRAZEC SLIKA 5.22: ORGANIZIRANOST DOGODKOV KM-FEST [13] SLIKA 5.23: PLATFORMA KM-FEST SLIKA 5.24: PREDSTAVLJENI INTERESI NA NIVOJU PLATFORME SLIKA 5.25: PLATFORMA TCS KAZALO TABEL TABELA 2.1: MEJNIKI V DRUŽBENEM KOOPERATIVNEM DELU [12]... 9 TABELA 3.1: OSNOVNE FUNKCIONALNOSTI VKDM TABELA 4.1: ISKALNI NIZI V RAZLIČNIH ISKALNIKIH TABELA 4.2: ANALIZIRANE REŠITVE TABELA 4.3: PRIMERJAVA REŠITEV NA PODLAGI KRITERIJEV TABELA 5.1: NALOGA TABEL V PODATKOVNI BAZI TABELA 5.2: STRUKTURA OGRODJA CODEIGNITER TABELA 5.3: KRITERIJI IN EX ARCA XIV

17 UPORABLJENE KRATICE VKDM Virtualno Kolaborativno Delovno Mesto ITK Informatika in Tehnologije Komuniciranja HTML HyperText Markup Language PHP Hypertext Preprocessor CSS Cascading Style Sheet MVC Model - View - Controller CWE Collaboration Working Enviroment CSCW Computer-supported cooperative work 3C Communication, Coordination, Collaboration FTP File Transfer Protocol SUPB Sistem za Upravljanje Podatkovne Baze VPS Virtual Private Server XV

18 XVI

19 1 UVOD V zadnji tretjini dvajsetega stoletja se je začelo obdobje revolucije na področju informacijskih tehnologij in komunikacije (ITK). Tako kot je industrijska revolucija povzročila nastanek industrijske družbe, je ITK revolucija postavila nova pravila in temelje za informacijsko družbo. V magistrski nalogi bomo predstavili virtualna kolaborativna delovna mesta (VKDM). V naslovu je uporabljena beseda kolaboracija, kar pomeni sodelovanje z določenim namenom. Ker pa ima beseda kolaboracija nekoliko negativen prizvok, smo se odločili, da bomo v nadaljevanju magistrske naloge raje uporabljali besedno zvezo kooperativno delo. Prikazali bomo torej možnost kooperativnega dela s pomočjo VKDM. 1.1 Namen Namen magistrske naloge je predstavitev koncepta VKDM in orodij, s pomočjo katerih lahko vzpostavimo virtualno delovno mesto. V nadaljevanju bomo predstavili VKDM sistem, ki smo ga razvili za lastne potrebe. 1.2 Raziskovalna vprašanja RV1: Kakšen vpliv imata globalizacija in hiter tehnološki razvoj na poslovanje podjetij? Pri pregledu literature bomo raziskali, kakšen vpliv imata globalizacija in hiter tehnološki razvoj na poslovanje podjetij in kakšni so trendi. RV2: Ali katero izmed obstoječih ITK orodij omogoča vzpostavitev in delovanje VKDM? Na podlagi identifikacije in primerjave rešitev na trgu bomo identificirali ITK orodja ter podali rešitev, za katero menimo, da je za vzpostavitev VKDM sistema najboljša. 1

20 RV3: Ali lastno razvito ITK orodje omogoča celovitejšo vzpostavitev in delovanje VKDM? Na raziskovalno vprašanje bomo odgovorili s pomočjo primerjanja obstoječih ITK rešitev, ki omogočajo VKDM, z lastno, razvito na podlagi kriterijev za identifikacijo VKDM. 1.3 Raziskovalne hipoteze Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo v magistrski nalogi definirali sledeče raziskovalne hipoteze: H 1 H 2 H 3 H 4 Globalizacija in hitra tehnološka rast imata vpliv na poslovanje podjetij. Zmeraj več ljudi dela na daljavo. Nobeno znanstveno področje ne sovpada z VKDM. Na spletu ne obstaja veliko orodij za vzpostavitev VKDM. 1.4 Sestava vsebine Predstavili bomo sodobne trende in posledično večanje potreb po sodelovanju. Ugotovili bomo, kaj sta prinesla globalizacija in hiter tehnološki razvoj na nivoju medsebojnega sodelovanja in delovanja samih skupnosti, kot tudi kako lahko podjetja izkoristijo nove tehnologije za pridobitev konkurenčne prednosti. Osredotočili se bomo na koncept VKDM. Predstavili bomo teorijo in koncepte, ki so bili ključni za nastanek VKDM, prednosti kooperativnega dela kot tudi vzpostavitve same. Na podlagi pregleda spleta bomo identificirali orodja, ki so primerna za vzpostavitev VKDM. Izpostavili bomo tista, ki so trenutno najbolj popularna. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na dve raziskavi, kjer so takšna orodja medsebojno primerjali. Predstavili bomo VKDM imenovan Ex Arca, ki smo ga razvili za lastne potrebe. Prikazali bomo koncepte kodiranja, ki smo jih uporabili pri razvoju sistema ter osnovna orodja, uporabljena pri njegovi izdelavi. Predstavili bomo primer uporabe sistema kot tudi probleme, na katere smo naleteli. 2

21 V zaključku bomo na podlagi celotne magistrske naloge podali ključne ugotovitve in potrdili oziroma zavrgli zastavljene raziskovalne hipoteze. 3

22 2 SODOBNI TRENDI IN VEČANJE POTREB PO SODELOVANJU 2.1 Globalizacija in hiter tehnološki razvoj Živimo v globalnem poslovnem okolju, kjer se soočamo s trendom čedalje boljše dostopnosti do globalnih virov, trgov in informacij. Vse to omogoča hiter razvoj računalništva ter z njim povezane informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Te omogočajo nova pravila in možnosti tako rekoč na vseh področjih človeškega delovanja. Govorimo o velikih spremembah, ki se ne kažejo samo v spremenjenem načinu poslovanja in delovanja tržišč, temveč tudi v načinu življenja posameznikov ter spreminjanju njihovih vsakodnevnih navad. Že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja sta se pojavila pojma»nova ekonomija«in»digitalna ekonomija«. Eden izmed prvih, ki je pisal o tem je bil Kevin Kelly, ki zapisal [1], da je»nova ekonomija«odgovor na hiter tehnološki razvoj na področju komunikacij, ki so podprte z digitalnimi tehnologijami in mediji. Kelly pravi, da je»nova ekonomija«globalna, da daje prednost nesnovnim zadevam kot so ideje, informacije in povezave ter je tesno medsebojno povezana. Don Tapscott, sodobnik Kelly-ja, v svoji knjigi [2] govori o podobnih spremembah v poslovnem okolju. Tudi on napoveduje velike spremembe na področju organiziranosti in poslovanja podjetij, ki jih bo povzročil hiter razvoj ITK tehnologij. Podjetja bodo v bodoče vedno bolj specializirana, povezovala se bodo v različne oblike virtualne organiziranosti. Hiter tehnološki razvoj in dinamično poslovno okolje terjata spremenjen način delovanja zaposlenih v organizacijah. Marc Pallot, Wolfgang Prinz in Hans Schaffers so leta 2005 v prispevku z naslovom»future Workplaces, Towards the Collaborative Web«[3] zapisali, da je v prihodnosti pričakovati porast kooperativnega dela. Pravijo, da sta Gartner in MIT že leta 2001 opredelila pojem»agilnega delovnega mesta«s priporočilom preseganja 4

23 klasičnih delovnih mest, ki so osredotočena na izvajanje posameznih nalog. Menijo, da»agilno delovno mesto«predstavlja naslednjo stopnjo v evoluciji in uskladitvi dela ter prostora, kar bo povzročilo pomembne spremembe v načinu poslovanja in v organizacijski kulturi organizacij. V prej omenjenem delu Pallota in njegovih sodelavcev lahko preberemo, da se bodo tradicionalne vrednote, kot so individualno usmerjeno delo, vplivanje skozi organizacijo, individualno znanje in fiksni delovni čas, umaknili novim vrednotam kot so kooperativno projektno delo, vplivanje skozi strokovne skupnosti, skupnosti znanja, in podobno. V predstavitvi mednarodnega podjetja ORBITAK International iz leta 2008 [4] lahko preberemo, da je raziskava, ki sta jo opravila podjetje Mercer in inštitut Fraunhofer za potrebe avtomobilske industrije, pokazala pospešeno nastajanje novih poslovnih modelov, ki temeljijo na različnih oblikah partnerstev sodelujočih organizacij. Izpostavlja rast pomembnosti partnerstev. Poglavje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da virtualno delo in virtualna organizacija postajata dejstvo našega vsakdana. Predstavljene spremembe, ki so se začele v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, se že dodobra kažejo v današnji praksi, predvsem v tehnološko in poslovno razvitih okoljih. Slednjo ugotovitev lahko podpremo s poročilom sodelavcev z De Anza College-a, z naslovom»the Future of Work: The Virtual Workplace«[5]. Slika 2.1: Prihodnost delovnega mesta [5] 5

24 Slika 2.1 prikazuje primerjavo raziskav, izvedenih v letih 2000 in 2010, o zaposlenih Američanih, ki opravljajo delo na svojem domu. Iz primerjave je razvidno, da se je trend dela z oddaljenega delovnega mesta povečal. 2.2 Delo v skupnostih Poslovanje novodobnih organizacij temelji na medorganizacijskem in medosebnem sodelovanju. Socialne in strokovne mreže postajajo primarno tkivo povezovanja sodobnih organizacij, kot ugotavlja Pallot s sodelavci v prejšnjem poglavju omenjenega dela. Če je bila produktivnost posameznika izziv uspešnega podjetja industrijske dobe, jo v enaidvajsetem stoletju nadomešča medosebna produktivnost in soustvarjanje. Slednje pomeni, da je delo sodobnih strokovnjakov v podjetjih vezano na delo v različnih skupnostih, s sodelavci znotraj in izven podjetja. Skupnosti so lahko vezane na izvajanje določene poslovne funkcije v podjetju, medorganizacijsko sodelovanje znotraj vrednostnih verig ipd. Pri tem se vprašamo, kaj sploh skupnost je? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) [6] lahko preberemo naslednjo definicijo tega pojma:»skupnost je več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto, na primer interesna skupnost«. V opisanih situacijah medorganizacijskega sodelovanja lahko najdemo vrsto skupnosti, ki temeljijo na poslovnem, strokovnem ali družbenem interesu sodelovanja. Na strani organizacije je, da razvije in vzpostavi sistem, ki bo formalno podpiral delovanje takšnih skupnosti v smeri uresničevanja razvojnih ciljev vključenih organizacij. V praksi imamo opraviti z delovanjem formalnih in neformalnih skupnosti. Formalne skupnosti so vezane na sodelovanje v okviru formalne organizacije podjetja, medtem ko neformalne skupnosti nastajajo spontano in so velikokrat del socialnih ter strokovnih povezav sodelavcev, ki so zaposleni v določeni organizaciji. V sodobnih organizacijah prepoznavamo tri vrste skupnosti [7]: 1. formalne skupnosti - vezane na formalno organizacijo poslovanja in sodelovanja znotraj organizacije podjetja, 2. odprte inovacijske skupnosti - predstavljajo podaljšek formalnih skupnosti s kooperativnimi sodelavci iz poslovnega okolja organizacije ter 6

25 3. neformalne skupnosti - to so neodvisne skupnosti, organizirane s strani posameznikov ali skupin, ki imajo določene skupne specifične interese. Organizacija formalnih skupnosti je v podjetjih običajno podprta z ustrezno organizacijo dela, ki ureja medsebojne odnose pri izvajanju vzpostavljenih poslovnih procesov operative. Klasična organizacija težko zagotavlja procese stalnih izboljšav in razvoj inovacijskih skupnosti, ki so nujni za zagotavljanje trajne konkurenčnosti podjetij. Rešitev tega problema je nakazal ameriški strokovnjak Chesbrough [8], ki je leta 2006 lansiral koncept odprtega inovacijskega okolja. Organiziranje predlaganih odprtih inovacijskih skupnosti rešuje tako, da podpira organizacijo in razvoj delovanja na polformalno organiziranih skupnostih. Slednje vključujejo tako notranje sodelavce kot tudi različne posameznike, predstavnike dobaviteljskih verig, vrednostnih verig, strokovnih mrež in socialnih mrež kot so napredni uporabniki ali predstavniki različnih interesnih skupnosti iz okolja podjetja. Neformalne skupnosti so komplementarni del preostalih dveh skupnosti, na katere ima podjetje lahko indirekten vpliv tako, da jih vključi v obravnavo problematike, ki je pomembna za podjetje in posamezne skupnosti, ki delujejo neodvisno od podjetja. Na takšen način jih tvorno vključi v izvajanje sprememb, pomembnih za podjetje in predstavnike omenjenih skupnosti. Predstavniki sodobnih skupnosti uporabljajo ITK tehnologijo za potrebe medsebojnega informiranja, komuniciranja, soustvarjanja posameznih rešitev. Skupnosti, ki uporabljajo opisano tehnologijo, običajno opredeljujemo kot virtualne skupnosti. 2.3 Kooperativno delo Sodobna partnerstva temeljijo na medsebojnem zaupanju in na mrežnem delu, ki ga ITK omogoča, podpira in pospešuje. Kooperativno delo ali kolaboracija (ang. collaboration) je sodelovanje za dosego zastavljenega cilja [9]. Je rekurzivni [10] proces, kjer dva ali več ljudi oziroma organizacij sodeluje za realizacijo skupne naloge oziroma cilja, s pomočjo medsebojnega deljenja znanja in skupnega učenja. Večino kooperativnega dela zahteva vodstvo, čeprav je lahko oblika vodenja tudi s pomočjo same družbe, ki je decentralizirana. 7

26 V 2. svetovni vojni je beseda»kolaboracija«pridobila negativen pomen, saj je takrat to pomenilo, da se je oseba, oziroma skupina ljudi v lastni državi odločila za sodelovanje z okupatorjem. Vendar v pomenu besede kot take ni nič negativnega in se v novejšem času pogosto uporablja. Po Merriam-Webster [11] slovarju pomeni beseda»kolaboracija«sledeče: Delovati skupaj z ostalimi, še posebej za intelektualna prizadevanja. Sodelovati z agencijo ali organizacijo, ki ni tesno povezana z nami. Sodelovanje s sovražnikom proti svoji državi, predvsem z okupacijsko silo. V magistrski nalogi bomo zaradi negativnega prizvoka raje uporabili bolj nevtralno besedno zvezo, in sicer kooperativno delo. Lahko bi rekli, da se je kooperativno delo začelo s pojavom kmetovanja in kasneje tržnic, kjer so ljudje medsebojno izmenjevali dobrine, saj v tistih časih niso poznali modernih valut. Tržnica je ena izmed prvih oblik kooperativnega dela, kjer so se ljudje združili za dosego skupnih ciljev. Na drugi strani je bilo kooperativno delo prisotno pri tvorjenju organizacijskih skupnosti, kjer so ponavadi sestankovali za razne družbene, politične in spiritualne vizije. Slika 2.2: Uporaba besede kooperativno delo (ang. collaboration) skozi zgodovino Slika 2.2 ponazarja graf, ki prikazuje uporabo besede kooperativno delo (ang. collaboration) skozi zgodovino. Predstavljen graf smo dobili s pomočjo orodja Google Ngram Viewer. Ta omogoča pregled uporabe različnih besed skozi zgodovino knjig, ki so v podatkovni bazi Google Scholar. 8

27 Zgodovina modernega kooperativnega dela V tabeli 2.1 so predstavljeni pomembni mejniki, ki so vplivali na moderno kooperativno delo. Tabela 2.1: Mejniki v družbenem kooperativnem delu [12] Leto Rešitev 1969 Pojav prvih terminalov 1979 Prvi sistemi za diskusijo (Usenet), ki so omogočili uporabnikom komentiranje člankov 1991 Pojav svetovnega spleta 1995 Pojav elektronske pošte 1996 Instantna sporočila (ICQ) 1997 Ena izmed prvih družbenih mrež (Six Degree) 1999 Pojav peer-to-peer programa Napster 2000 Množično nakupovanje domen (.com) 2001 Pojav Wikipedije 2002 Pojav družbenega omrežja MySpace 2003 Pojav LinkedIn-a 2004 Pojav Facebook-a 2005 Pojav YouTube-a 2006 Pojav Twitter-ja 2007 Pojav pamethih telefonov (iphone) 2008 Pojav oblačnih storitev (SaaS) 2010 Pojav tabličnih računalnkov (ipad) 2012 Gartner poročilo ("Nexus Of Forces") 2012 McKinsley poročilo (vpliv moderne tehnologije na potrošnike) Kot lahko vidimo v tabeli 2.1, so se v zadnjih dvajsetih letih pojavile rešitve, ki so vplivale na kooperativno delo. Še posebej s pojavom družbenih omrežij, kjer so se ljudje bolje spoznali s samo tehnologijo. 9

28 3 ANALIZA IN OPREDELITEV OSNOVNIH ZAHTEV VKDM V tem poglavju se bomo omejili na teorijo VKDM in njegove zahteve. Izhajali bomo iz teorije CSCW (ang. Computer-Supported Cooperative Work) ali v prevodu računalniško podprtega kooperativnega dela. Na slika 3.1 je predstavljeno razmerje med različnimi pomeni, in sicer CSCW, programsko opremo za kooperativno delo (ang. groupware), delom v skupini s pomočjo računalnikov (ang. workgroup computing) in sistemom za upravljanje delovnih tokov (ang. workflow management). Slika 3.1: Razmerje med različnimi pomeni [13] 10

29 3.1 Računalniško podprto kooperativno delo (CSCW) Na eni strani avtorji enačijo CSCW s programsko opremo za kooperativno delo (ang. groupware), po drugi strani pa trdijo, da je glavna razlika med CSCW in programsko opremo za kooperativno delo, da se CSCW bolj osredotoča na samo študijo uporabe orodij in tehnik, medtem ko se»groupware«navezuje izključno na računalniške sisteme [14]. CSCW je akademsko področje, ki združuje ekonomiste, strokovnjake s področja organizacije, učitelje, psihologe, sociologe, antropologe in računalniških inženirje (Slika 3.2). Razlog za takšno raznolikost je iskanje novega prostora za razne izboljšave. Kljub raznolikosti je CSCW raziskovalno področje, ki se osredotoča na karakteristiko delovanja skupin in načrtovanja računalniškega sistema, ki bo tej skupini pomagal podpreti njihovo kooperativno delo. Slika 3.2: CSCW [13] CSCW je disciplina, ki ne analizira novih tehnologij in rešitev, da bi reševala probleme kooperativnega dela, ampak analizira obnašanje ljudi, ki delujejo v skupinah ali organizacijah in ugotavlja, kakšni so vplivi tehnologije na njihove procese. 11

30 Začetki CSCW CSCW je bila začetna ideja Irene Greif in Paul-a M. Cashman-a leta 1984 [15]. Predstavila sta jo na delavnici, ki so se je udeležili posamezniki, zainteresirani za uporabo tehnologije za podporo ljudem pri njihovemu delu. Leta 1987 je Dr. Charles Findley predstavil koncept kooperativnega učenja in dela (ang. Collaborative Learning-Work) [16]. Matrika CSCW Najbolj pogost način konceptualizacije CSCW sistema je, da ga umestimo v kontekst sistemske uporabe. Takšne vrste konceptualizacija je CSCW matrika, ki jo je leta 1988 predstavil Johansen [17]. Matrika prikazuje kontekst dela dveh dimenzij, časa in prostora. Prva dimenzija predstavlja kooperativno delo v enakem prostoru ali geografično distribuirano. Druga dimenzija prikazuje posameznike, ki izvajajo kooperativno delo istočasno (sinhrono) ali asinhrono. Opisano matriko prikazuje slika 3.3. Slika 3.3: Matrika CSCW [18] 12

31 3.2 Programska oprema za kooperativno delo Programska oprema za kooperativno delo (ang. groupware, collaborative software) omogoča, da lahko več različnih uporabnikov dela na skupnih nalogah na lokalnem in oddaljenem omrežju. Pri tem se zahteva projekten pristop, ki temelji na timskem delu, medsebojnem zaupanju in iskanju najboljših rešitev, na podlagi izmenjave mnenj in najboljših praks. Programska oprema za kooperativno delo ni le program, ki omogoča uporabnikom, da dostopajo do istih podatkov, ampak ponuja tudi možnost lažje koordinacije uporabnikov in vpogled v trenutno stanje projekta. Za enega izmed začetnih ponudnikov programske opreme za kooperativno delo lahko štejemo Lotus Notes, saj je bil eden izmed prvih, ki je ponudil takšno okolje [19]. Programska oprema za kooperativno delo vsebuje deljenje dokumentov in njihovo upravljanje, omogoča razprave, besedilna sporočila, avdio ter video konference. Za kooperativno delo je potrebno, da posamezniki koordinirano sodelujejo za doseganje skupnih ciljev skupine. Programska oprema za kooperativno delo omogoča, da lahko člani medsebojno sodelujejo, ne glede na lokacijo. Takšna programska oprema lahko podpira funkcionalnosti, ki so tesno povezane z vedo projektnega vodenja (ang.»project management«), kot so dodeljevanje nalog, upravljanje s časovnimi omejitvami, krajšanjem odzivnih časov in skupnim koledarjem. Programska oprema za kooperativno delo ima širok pomen. V kategorijo programske opreme spadajo elektronska pošta, koledar, forumi ipd. Programska oprema za kooperativno delo in nivoji kooperativnega dela Programsko opremo za kooperativno delo lahko razdelimo na tri kategorije glede na nivo kooperativnega dela, in sicer [20]: 1. Komunikacija - nestrukturirano izmenjavanje informacij. 2. Kooperacija - interaktivno delo z namenom doseganja skupnega cilja. 13

32 3. Koordinacija - kompleksno delo s tesno povezanostjo z namenom doseganja skupnega cilja. S pomočjo klasifikacije kooperativnega dela in 3C modela (3C - Communication, Coordination, Collaboration), ki ga prikazuje slika 3.4, lahko lažje identificiramo aplikacijo, ki bi najbolje ustrezala našim potrebam. Slika 3.4: Klasifikacija spletnih aplikacij s pomočjo 3C modela [21] Razlika med sistemom za delovanje skupin in sistemom za upravljanje delovnih tokov Sistem za delovanje skupin (ang. workgroup computing) omogoča delovanje posameznikov na istem opravilu s pomočjo povezanih računalnikov. Sistem jim omogoča medsebojno komuniciranje, deljenje datotek, planiranje sestankov. Določeni sistemi za delovanje skupin omogočajo funkcionalnosti za upravljanje delovnih tokov tako, da se lahko podatki avtomatsko posredujejo specifičnim ljudem na določenem koraku v procesu. 14

33 Sistem za upravljanje delovnih tokov (ang. workflow management) omogoča celovito rešitev za izvajanje in spremljanje določenih delovnih tokov 1 [22]. Razliko med sistemom za upravljanje delovnih tokov in sistemom za delovanje skupin prikazuje slika 3.5. Slika 3.5: Sistem za delovanje skupin in sistem za upravljanje delovnih tokov [23] Kot lahko vidimo na sliki 3.5 je glavna razlika med sistemoma, da je sistem za delovanje skupin osredotočen na informacije, sistem za upravljanje delovnih tokov pa na delovne procese. 1 Delovni tok (ang. workflow) je izraz, ki opisuje naloge, postopke, organizacije ali vključene ljudi, potrebne vhode, izhodne informacije in orodja, ki so potrebna za vsak korak v določenem poslovnem procesu [39]. 15

34 3.3 Virtualno kooperativno delovno mesto (VKDM) Uporaba programske opreme za kooperativno delo na delovnem mestu ustvari VKDM, oziroma po angleško»collaborative working enviroment«(cwe). Koncept VKDM izhaja iz ideje o virtualnem delovnem mestu, ki se navezuje na delo na daljavo. Zaposlenim ni potrebno priti na delovno mesto, ampak lahko delajo od doma oziroma iz katerekoli druge lokacije (Slika 3.6). Glede na anketo, ki jo je izvedel Reuters leta 2012 [24], eden izmed petih delavcev na svetu, še posebej, če je zaposlen na Bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki ali Aziji, opravlja skoraj 10 odstotkov dela vsak dan od doma. Slika 3.6: VKDM omogoča sodelovanje, ne glede na fizično lokacijo sodelujočega VKDM omogoča, da lahko deležniki medsebojno sodelujejo, ne glede na fizično lokacijo. Glavna prednost VKDM sistema je, da se lahko v samo delovno mesto vključijo tudi drugi strokovnjaki oziroma delavci znanja (ang. knowledge workers). Medsebojno si lahko izmenjujejo informacije kot tudi podajajo lastna mnenja za pridobitev skupnih oziroma novih ugotovitev. 16

35 Naš prikaz umestitve sistema VKDM v 3C model prikazuje slika 3.7. Slika 3.7: Umestitev VKDM v 3C model Na sliki 3.7 lahko vidimo, da ima VKDM sistem elemente vseh treh omenjenih kategorij. S pomočjo VKDM lahko posamezniki medsebojno komunicirajo in izvajajo kooperativno delo. Vodje interesnih skupin imajo možnost koordinacije celotnega dogajanja. Ključni dejavniki uspeha uvedbe VKDM Ključni dejavniki uspeha izbora in uvedbe sodobnega sistema za podporo kooperativnemu delu so [25]: obstoječe poslovne potrebe in priložnosti kooperativnega dela, kompetence in odnos sodelujočih do kooperativnega dela, prisotnost voditeljstva in motivacije za kooperativno delo, ITK povezanost subjektov sodelovanja in ITK pismenost. Zaradi opisanih dejavnikov je potrebno celovito obravnavati razvoj in uvajanje omenjenih sistemov v prakso. Tu ne gre samo za tehnološki izziv, temveč tudi za spremembo načina dela, medosebnega in medorganizacijskega sodelovanja ter organizacijske kulture nasploh. 17

36 3.4 Kriteriji za identifikacijo VKDM Uporaba sistemov VKDM raste, uporabljajo pa se predvsem za potrebe [25]: osnovnega komuniciranja medsebojnega informiranja kooperativne skupine, skupne baze dokumentov, načrtovanja in spremljanja izvajanja skupnih nalog, načrtovanja in izvajanja skupnih projektov, organiziranja in delovanja odprtega inovacijskega okolja sodelovanja med različnimi subjekti in različnih oblik izvajanja managementa znanja v medorganizacijskem okolju. Za nadaljnjo lažjo analizo in pregled rešitev na trgu, smo določili kriterije za identifikacijo VKDM. Sestavili smo jih s pomočjo teorij, predstavljenih v magistrski nalogi in na osnovi lastnih zahtev. Osnovne funkcionalnosti, ki jih pričakujemo od VKDM so: Tabela 3.1: Osnovne funkcionalnosti VKDM Funkcionalnost Objavljanje na spletu Dokumenti Instantna sporočila Opis funkcionalnosti Javno objavljanje informacij Deljenje in pregled dokumentov Komunikacija med uporabniki s pomočjo takojšnega sporočanja (ang. instant messaging) Dodeljevanje nalog Koledar Člani Komentiranje Videokonferenca Večnivojsko strukturiranje področja sodelovanja Vzpostavitev kompleksne virtualne organizacije Dodeljevanje nalog med uporabniki Koledar z lastnimi dogodki Pregled članov Omogočeno komentiranje različnih nalog Možnost videokonference Možnost členitve področij sodelovanja na več nivojev diferenciran dostop uporabnikov Možnost členitev in koordinacije področja sodelovanja na več podpodročij sodelovanja V tabeli 3.1 opredeljeni kriteriji so bili osnova za primerjavo izbranih rešitev. 18

37 4 ANALIZA OBSTOJEČIH ITK ORODIJ ZA VKDM V tem poglavju bomo identificirali orodja za kooperativno delo in jih primerjali s kriteriji, izpostavljenimi v prejšnem poglavju. 4.1 Iskanje rešitev Za iskanje rešitev smo uporabili tri najbolj popularne iskalnike: Google, Bing in Yahoo [26]. Omejili smo se na oblačne storitve, za katere ni potrebno imeti nameščene nobene dodatne programske opreme. Potrebujemo le brskalnik in internetno povezavo. Spodnja tabela (Tabela 4.1) prikazuje iskalne nize in število rezultatov, ki jih je prikazalo iskanje na izbranih spletnih iskalnikih: Tabela 4.1: Iskalni nizi v različnih iskalnikih»collaboration softwareproject management softwaretop collaboration softwarecollaboration software infographic«google Bing Yahoo Kot lahko vidimo v tabeli 4.1 smo dobili na vseh treh iskalnikih veliko število zadetkov. Omejili smo se na tiste rezultate, ki so bili prikazani na prvi strani iskanja. 4.2 Nabor rešitev Preko iskalnika smo našli rešitve, ki podpirajo kooperativno delo in vodenje različnih projektov. Naleteli smo na dve raziskavi tržišča, ki sta se osredotočali na programe za projektni management. 19

38 Prvo raziskavo je opravila spletna stran capterra.com [27] leta 2013, kjer so medsebojno primerjali rešitve za uporabo v projektnem managementu (Slika 4.1). Glavni kriteriji za primerjavo so bili: število strank, število uporabnikov, vidnost na socialnem omrežju (Google+, Twitter, LinkedIn, Facebook, Klout in Capterra). Slika 4.1: Rezultati raziskave [28] Na sliki 4.1 vidimo, katere izmed rešitev za kooperativno delo so najbolj popularne in uporabljene. Ugotavljamo, da ima Microsoft Project največ strank in največjo vidnost na družbenem omrežju LinkedIn. Največ uporabnikov in največjo vidnost na Google+ ima rešitev Atlassian JIRA. Največjo vidnost na družbenem omrežju Twitter ima rešitev Basecamp. Na družbenem omrežju Facebook je najbolj popularna rešitev Asana. Mavenlink ima največji vpliv na omrežju Klout. V zadnjem stolpcu vidimo, da imata največ ocen s strani uporabnikov rešitvi Central Desktop in Wrike. Na sliki (Slika 4.1) lahko vidimo, da so nekatere rešitve označene s posebnim simbolom (*). Njihovi ponudniki niso podali informacij o številu uporabnikov za namen raziskave zato 20

39 so raziskovalci capterra.com podali lastne ugotovitve, do katerih so prišli s pomočjo drugih virov [28]. Drugo raziskavo, na katero smo se osredotočili, je izvedla spletna stran getapp.com [29], kjer so primerjali orodja za projektni management, ki so ponujena kot oblačna storitev. To pomeni, da za njihovo delovanje ne potrebujemo nameščenega nobenega programa. Raziskava je potekala leta Kriteriji, ki so jih uporabili za izbiro najbolj pomembnih programov so bili sledeči [29]: velikost podjetja, ki je odgovorno za program, popularnost, vidnost na družbenem omrežju, enostavnost integracije, mobilnost, faktor zaupanja. Slika 4.2: Zmagovalne rešitve s strani getapp.com Slika 4.2 prikazuje rešitve, ki so bile najbolj pomembne v raziskavi, izvedeni na spletni strani getapp.com. V nadaljevanju smo se osredotočili samo na tiste rešitve, ki so omenjene v obeh raziskavah. Rešitve, ki smo jih analizirali, so predstavljene v tabeli

40 Tabela 4.2: Analizirane rešitve Ime rešitve Stran rešitve Razvijalec Vrsta Mobilni Licenca Cena 2 /mesec dostop Podio Citrix Oblačna storitev Android, ios Komercialna 0 (do 5 uporabnikov) Basecamp 37Signals Oblačna storitev Android, ios Komercialna 15,88 (neomejeno uporabnikov) Mavenlink Mavenlink Oblačna storitev / Komercialna 3,18 (na uporabnika) Central Desktop Central Desktop Oblačna storitev Android, ios Komercialna 78,59 (do 30 uporabnikov) Redbooth Redbooth Oblačna storitev Android, ios Komercialna 38,82 (do 10 uporabnikov) Wrike Wrike Oblačna storitev Android, ios Komercialna 0 (do 5 uporabnikov) AceProject Websystems Oblačna storitev Android, ios Komercialna 0 (do 5 uporabnikov) LiquidPlanner LiquidPlanner Oblačna storitev Android, ios Komercialna 23,02 (na uporabnika) 2 Najosnovnejši paketi 22

41 Rešitve, prikazane v tabeli 4.2, bomo v nadaljevanju na kratko predstavili ter jih bomo medsebojno primerjali glede na zastavljene kriterije za identifikacijo VKDM. Vsako rešitev smo testirali tako, da smo na njihovi spletni strani ustvarili uporabniški račun. V rešitvi smo zatem naredili testni projekt in testne aktivnosti. Nato smo testirali kako delujejo razna vgrajena komunikacijska orodja, kot sta forum in komentiranje. S pomočjo testiranja smo identificirali osnovne funkcionalnosti ter preverili, če podpirajo omenjene kriterije za vzpostavitev VKDM. Prav tako smo preverili funkcionalnosti na spletnih straneh posameznih rešitev Podio Orodje Podio (Slika 4.3) je spletno delovno okolje, ki omogoča uporabnikom prilagoditev orodja lastnim potrebam. Uporablja ga več kot tisoč ekip, podjetij in organizacij po celem svetu [30]. Dobra plat tega orodja je, da ga lahko sestavljamo s pomočjo komponent imenovanih»podio Apps«. Komponente»Podio Apps«lahko naredi vsak brez kakršnegakoli predhodnega znanja. Slika 4.3: Podio 23

42 4.2.2 Basecamp Za kooperativno delo in vodenje projektov preko spleta več kot milijon ljudi uporablja Basecamp (Slika 4.4). Orodje uporabljajo tako mala kot velika podjetja pa tudi neprofitne organizacije [31]. Glavne značilnosti orodja Basecamp so, da je na voljo v različnih jezikih in da ima serijo predlog za izdelavo in začetek projekta. Slika 4.4: Basecamp Mavenlink Mavenlink (Slika 4.5) je orodje, ki podpira vodenje projektov, načrtovanje virov sodelovanje in obvladovanje financ. Uporabniku omogoča pregleden spletni vmesnik, kjer lahko sodeluje s svojimi strankami in sodelavci, kar vpliva na izboljšano produktivnost, učinkovitost in profitabilnost [32]. 24

43 Podjetje, ki je razvilo Mavenlink nudi prvovrstno podporo več kot pol milijonu strank po celem svetu. Je v partnerskem odnosu s podjetji kot so Google, Microsoft, Intuit in NetSuite. Slika 4.5: Mavenlink Central Desktop Program Central Desktop (Slika 4.6) je orodje, ki omogoča podjetju hitrejše in učinkovitejše sodelovanje delovnih skupin, strank in partnerjev. Za boljše sodelovanje uporablja forume, bloge, spletne sestanke in povezovanje z družbenimi mediji [33]. Poleg samega sodelovanja program Central Desktop omogoča urejanje dokumentov preko spleta kot tudi njihovo deljenje in organizacijo. Central Desktop ima nekaj priročnih orodij, ki izhajajo iz projektnega vodenja, tako da lahko lažje planiramo, organiziramo ter urejamo naše projekte od začetka do konca. 25

44 Slika 4.6: Central Desktop Redbooth (predhodno Teambox) Orodje Redbooth (Slika 4.7) je kooperativna in komunikacijska platforma za vse vrste podjetij. Za optimalno kooperativno delo vsebuje orodja, ki omogočajo pregled opravil, razprav, deljenja datotek, pogovora in HD ločljivost video konferenc. Redbooth ima več kot uporabnikov s celega sveta. Glavne stranke, ki jih radi poudarijo, so organizacije kot so Cisco, Deutsche Telekom, Ebay, IBM, Dell, Novartis [34]. Omogoča integracijo z vodilnimi rešitvami Google Drive, Dropbox, Box, Pivotal Tracket, Microsoft Outlook, Gmail, Evernote, Github. 26

45 Slika 4.7: Redbooth Wrike Wrike (Slika 4.8) je orodje, ki omogoča uporabnikom celoten nadzor nad projektnimi plani, nalogami, diskusijami in datotekami v svojem delovnem okolju. Na voljo je integracija s popularnimi orodji kot so Dropbox, Box in Google Drive, tako da je projektna dokumentacija vedno pri roki, ko jo potrebujemo [35]. Slika 4.8: Wrike 27

46 4.2.7 AceProject Program AceProject (Slika 4.9) je spletna rešitev za projektno vodenje, ki pomaga uporabnikom, da bolje in učinkoviteje upravljajo s svojimi projekti brez potrebnega predhodnega znanja projektnega vodenja. Program vsebuje Gantt-ov diagram, urejanje opravil, koledar, mape projektov in še mnogo več. Vsak projekt je lahko razdeljen v več različnih faz ali modulov, kar posledično pripomore k boljšemu obvladovanju projektov. Na spletni strani AceProject so omenili, da vedo, da je konkurenca močna, vendar menijo, da je njihova rešitev enostavna in lahka za uporabo [36]. Slika 4.9: AceProject LiquidPlanner Program LiquidPlanner (Slika 4.10) je profesionalno spletno orodje za podporo vodenja projektov s pomočjo vgrajenih funkcionalnosti kot so planiranje, kooperativno delo, časovno planiranje, analiza in poročila. Namenjen je tako velikim kot majhnim projektom [37]. 28

47 Slika 4.10: LiquidPlanner Primerjava rešitev na podlagi kriterijev Opisane rešitve in navedene funkcionalnosti so bile nazadnje preverjene v septembru V nadaljevanju je v Tabeli 4.3. prikazana primerjava opisanih rešitev na podlagi postavljenih kriterijev. 29

48 Tabela 4.3: Primerjava rešitev na podlagi kriterijev Ime rešitve Podio Basecamp Mavenlink Central Desktop Redbooth Wrike AceProject LiquidPlanner Objavljanje na spletu Dokumenti X X X X X X X X Instantna sporočila X - - X X - X - Dodeljevanje nalog X X X X X X X X Koledar X X X X X X X X Člani X X X X X X X X Komentiranje X X X X X X X X Videokonferenca X X Večnivojsko strukturiranje področja sodelovanja Vzpostavitev kompleksne virtualne organizacije sodelovanja Vsota podprtih funkcionalnosti S pomočjo tabele 4.3 lahko vidimo, da so si rešitve podobne po funkcionalnostih. Najbolj izstopajoči sta Podio in Redbooth, ki izpolnjujeta večino kriterijev. Sledi jima Centrall Desktop, ki ne podpira videokonferenc. Nobena rešitev ne podpira objave na spletu, večnivojskega strukturiranja in vzpostavitve virtualne organizacije. 30

49 5 RAZVOJ IN PREDSTAVITEV SISTEMA 3L EX ARCA Sistem 3L Ex Arca je produkt živega laboratorija 3 LENS Living Lab, ki deluje na področju raziskav in razvoja novih tehnologij ter znanj s področja managementa inovacij. LENS Living Lab je v znanje usmerjena dinamična virtualna organizacija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih držav, kot so Avstrija, Danska, Nemčija, Indija, ZDA, Južna Afrika in Slovenija. Prav zaradi lokacijskih razlik in sodelovanja se je pojavila ideja o orodju kot je 3L Ex Arca. Slika 5.1: Sistem 3L Ex Arca 5.1 Predstavitev rešitve Kaj pravzprav pomeni sistem 3L Ex Arca? 3L je kratica za laboratorij LENS Living Lab. Beseda»Ex Arca«izhaja iz latinskega jezika in pomeni»izven škatle«oziroma po angleško»out of the box«. Glavni namen orodja 3L Ex Arca je, da podpira profesionalne 3 Živ laboratoriji ali po angleško»living lab«je eden izmed konceptov načina raziskave. 31

50 virtualne skupnosti in njihovo delovanje. Podporo omogočajo različna orodja, ki so vgrajena v to okolje in so omenjena v poglavju, kjer smo predstavili specifičnosti VKDM. Osnovna ideja orodja 3L Ex Arca je delitev na tri dele. Za praktičen primer bomo predstavili strukturo platforme za podjetje INOVA Consulting, ki že uspešno uporablja 3L Ex Arco za kooperativno delo (Slika 5.2). Platforma Interesni nivo 1 Interesni nivo 2 Delovna skupina 1 Delovna skupina 2 Delovna skupina 1 Delovna skupina 2 Slika 5.2: Struktura sistema Ex Arce Platforma Najvišji sloj deluje kot predstavitvena spletna stran, v nadaljevanju platforma, kjer lahko skupina povabi oziroma novači nove člane, da se jim pridružijo (Slika 5.3). Platforma ima tudi javni koledar, na katerem so prikazani pomembni dogodki, ki so vidni vsakemu obiskovalcu. Na platformi je omogočen forum, na katerega lahko piše vsak registriran član. Namenjen je raznim diskusijam, kjer lahko uporabniki debatirajo o novih idejah ali dobijo nove informacije. 32

51 Slika 5.3: Platforma Interesni nivo Drugi nivo je interesni nivo, kjer je predstavljen določen interes, ki ga želimo javno objaviti (Slika 5.4). Javna je samo prva stran interesa, kjer je le-ta na kratko predstavljen. Ostale informacije, kot so forum, datoteke, pregled delovnih skupin in naloge, so vidne samo članom tega interesnega nivoja. Slika 5.4: Interesni nivo Delovna skupina Na najnižjem, tretjem nivoju se nahaja delovna skupina, ki je namenjena operativnemu načrtovanju, izvajanju in spremljanju dogovorjenih nalog (Slika 5.5). Vidna je samo 33

52 članom, ki delujejo znotraj skupine. Funkcionalnosti, ki jih ponuja so podobne kot pri interesnem nivoju le, da vsebuje še modul za načrtovanje in spremljanje nalog ter skupinsko komunikacijo. Slika 5.5: Delovna skupina Komercialna ilustracija delovanja sistema Ex Arca. Slika 5.6: Komercialna predstavitev sistema Ex Arca 34

53 Slika 5.6 prikazuje večnivojsko delovanje kompleksne virtualne organizacije na več interesnih področjih. V okviru izbranega interesa kooperativnega sodelovanja je možno strukturirati več delovnih skupin, znotraj katerih se oblikujejo zasebna virtualna delovna mesta. Arhitektura celotnega sistema je zastavljena z upoštevanjem raziskovalno razvojnega lijaka, ki na začetku omogoča zajemanje informacij, idej in predlogov širšega okolja in jih nato usmerja na izbrana interesna področja sodelovanja, da bi na koncu prišli do delovnih skupin, ki izvajajo konkretne raziskovalno razvojne naloge ali projekte. 5.2 Uporabljene tehnologije in orodja Tehnologija Orodje Ex Arca je zgrajeno s pomočjo odprtokodnih tehnologij, kot so PHP, HTML, CSS in Javascript. Deluje na strežniškem sistemu Apache. Za podatkovno bazo smo uporabili MySQL. Orodja Za izdelavo smo uporabili orodje Aptana Studio (Slika 5.7), ki nam je omogočilo celovito urejanje kode in FTP (File Transfer Protocol) za prenos podatkov na strežnik. Za urejanje podatkovne baze smo uporabili SUPB (Sistem za Upravljanje Podatkovne Baze), orodje PHPMyAdmin. Za načrtovanje smo uporabili Balsamiq, ki nam je omogočil izdelavo konceptualnih zaslonskih slik. Ob uporabi programa Adobe Photoshop smo namestili zaslonske slike v prototip spletne strani. 35

54 Slika 5.7: Razvojno okolje Aptana Arhitektura MVC Za lažje programiranje in vzdrževanje izvorne kode PHP smo uporabili sistem Codeigniter, ki temelji na MVC (Model-view-controller) arhitekturi (Slika 5.8). V slovenskem jeziku kratica MVC pomeni»model-pogled-krmilnik«. Slika 5.8: Arhitektura MVC [38] 36

55 Arhitektura MVC nam omogoča delitev naše aplikacije na tri povezane dele. Centralna komponenta je»model«, ki je sestavljen iz aplikacijskih podatkov, poslovne logike in funkcij. Komponenta»pogled«je prezentacijski sloj, ki je viden končnemu obiskovalcu in kjer so predstavljeni podatki v vizualni obliki. Tretji sloj»krmilnik«pridobi uporabnikove podatke, jih pretvori v ukaze za»model«in nato»pogled«. 5.3 Načrtovanje lastnega VKDM Uporaba prototipnega pristopa S pomočjo zaslonskih slik smo hitreje in lažje naredili prototip. Za izdelavo zaslonskih slik smo uporabili orodje Balsamiq, ki vsebuje že narejene komponente, s pomočjo katerih smo sestavili prototip. Poleg tega Balsamiq tudi omogoča, da lahko na določen gumb dodamo povezavo na drugo sliko tako, da imamo podobno interakcijo, kot bi jo imeli s končnim produktom. Slika 5.9 prikazuje zaslonsko sliko za začetno stran v sistemu Ex Arca. Slika 5.9: Začetna stran Po končanem procesu izdelave zaslonskih slik smo na podlagi le-teh ustvarili končen izgled sistema s pomočjo programa Adobe Photoshop (Slika 5.10). 37

56 Slika 5.10: Delo v Photoshop-u Ko smo končali proces vizualiziranja s programom Photoshop, smo začeli kodirati spletno stran v HTML in CSS in šele nato, ko smo že imeli pripravljeno HTML spletno stran, začeli vgrajevati v sistem Codeigniter Diagram primerov uporabe V diagramu lahko vidimo, da imamo v sistemu Ex Arca štiri ključne deležnike. To so uporabnik, član interesne skupine, član delovne skupine in lastnik skupine. Vsak izmed posameznih deležnikov ima na voljo specifične aktivnosti. Največji nadzor nad celotnim sistemom ima lastnik skupine. Diagram primerov uporabe prikazuje slika

57 Slika 5.11: Diagram primerov uporabe Entitetno relacijski diagram (E-R diagram) podatkovne baze Slika 5.12 prikazuje entitetno relacijski diagram. V E-R diagramu (Slika 5.12) lahko vidimo tabele, ki smo jih uporabili pri razvoju sistema Ex Arca. Tabele so zasnovane tako, da je čim manj redundantnih podatkov, kar pomeni, da so ponavljajoči podatki v različnih tabelah vezani na ključ. S pomočjo tega smo se 39

58 izognili problemom podvajanja oziroma vsakokratnega popravljanja pri posodobitvah tabel. Naloga tabel v podatkovni bazi (Tabela 5.1): Tabela 5.1: Naloga tabel v podatkovni bazi Ime tabele Naloge tabele mailbox Poštni predal za zasebna sporočila med uporabniki cp_user Vsi podatki o uporabniku cp_todo Uporabnikove dodeljene naloge cp_todo_user Vmesna tabela med uporabnikom in njegovimi dodeljenimi nalogami cp_cv Življenjepis uporabnika cp_user_online Tabela, ki prikazuje prisotnost uporabnika v sistemu cp_platform Podatki o platformi cp_interest Podatki o interesu cp_wgroup Podatki o delovni skupini cp_topic Naslov foruma cp_post Sporočila znotraj foruma file Informacije o datotekah cp_wall Tabela, ki zapisuje vse aktivnosti, ki so bile narejene na določenem nivoju cp_event Tabela za dogodke 40

59 Slika 5.12: E-R diagram sistema VKDM 41

60 5.4 Implementacija Konfiguracija okolja Priprava delovnega okolja Najprej smo vzpostavili delovno okolje, kjer smo uporabili strežnik Apache z naloženim modulom PHP in podatkovno bazo MySQL. Po pripravi delovnega okolja smo naložili knjižnico Codeigniter (Slika 5.13). Slika 5.13: Delovno okolje - pripravljeno Za lažji nadzor nad projektom in pripadajočo kodo smo vzpostavili nadzor verzij s programom imenovanim git, ki hrani celotno kodo v zasebnem repozitorju, kjer je razviden celoten pregled nad spremembami. Velika prednost takšnega sistema je, da lahko programiramo na več različnih računalnikih, ne da bi bilo potrebno paziti na verzijo. Za vzpostavitev repozitorija smo si uredili brezplačen račun preko sistema Bitbucket, kjer smo ustvarili nov projekt z imenom ExArca. Nato smo v konzoli našega računalnika izvedli ukaze navedene spodaj. Za izvedbo je na računalniku potrebno imeti naložen program git. mkdir /path/to/your/project cd /path/to/your/project git init git remote add origin Po vzpostavitvi repozitorija smo izvedli sledeče ukaze v naši delovni mapi projekta tako, da se celotna koda prenese na ta repozitorij. 42

61 git add. git commit -m Inicalizacija projekta git push -u origin maste S pomočjo vzpostavljenjega repozitorija git lahko kadarkoli in na kateremkoli računalniku izvedemo sledeči ukaz in vzpostavimo naš projekt. git clone Vsako spremembo, ki jo naredimo na projektu, lahko sedaj dodamo v skupen direktorij s sledečimi ukazi: git add. git commit -m Kaj smo naredili... git push Struktura datotek v projektu V začetku magistrske naloge smo omenili, da knjižnica Codeigniter temelji na MVC arhitekturi, zato bomo v nadaljevanju slednjo pokazali tudi v našem projektu (Slika 5.14). Slika 5.14: Struktura datotek v projektu 43

62 Struktura projekta je sestavljena iz dveh map»application«in»system«. V mapi»application«je dejanska koda projekta, za razliko od mape»system«, kjer je glavna koda programa Codeigniter. Mapa»application«vsebuje več podmap, kjer ima vsaka svoj namen, kot je razvidno iz sledeče tabele (Tabela 5.2): Ime mape cache config controllers core errors helpers language libraries logs models third_party views Tabela 5.2: Struktura ogrodja Codeigniter Namen mape Hranjenje strani naloženih v predpomnilnik Celotna konfiguracija aplikacije Mapa za kontrolerje Spreminjane delovanja Codeigniter-ja Hranjenje specifičnih napak Pomožne datoteke za uporabo v celotni aplikaciji Mapa za prevode Lastne knjižnice Hranjenje dnevnika Logika za uporavljanje s podatkovno bazo Mapa za vtičnike HTML datoteke Priprava podatkovne baze Podatkovno bazo smo pripravili s pomočjo programa phpmyadmin, ki omogoča celoten nadzor in upravljanje z MySQL podatkovno bazo. Podatkovno bazo smo naredili na principu E-R diagrama. Prvi korak je bil, da smo ustvarili podatkovno bazo v phpmyadmin pod zavihkom»databases«. Bazo smo poimenovali»ex_arcadb«(slika 5.15). 44

63 Slika 5.15: Ustvarimo podatkovno bazo v phpmyadmin Po kreaciji podatkovne baze smo začeli vnašati tabele in pripadajoča polja v novo podatkovno bazo (Slika 5.16). Slika 5.16: Vnašanje tabel v bazo Konfiguracija ogrodja Codeigniter Po uspešni namestitvi ogrodja Codeigniter smo naredili sledeče konfiguracije. Za nastavitev potebnega smo odprli mapo, kamor smo naložili našo aplikacijo in nato mapo»application«in njeno podmapo»config«(slika 5.18). 45

64 Slika 5.17: Konfiguracijske datoteke V mapi»config«imamo mnogo konfiguracij, kjer lahko nastavimo želeno delovanje naše aplikacije. V začetku razvoja smo se osredotočili samo na datoteke»config.php«,»database.php«in»routes.php«. V datoteki»config.php«smo nastavili glavni spletni naslov, na katerem je vidna naša rešitev. V primeru, da spletnega naslova ne nastavimo, Codeigniter sam ugotovi protokol, domeno in pot do naše namestitve. $config['base_url']=' V tej datoteki so možnosti za različne nastavitve, kot je recimo glavni jezik aplikacije (v primeru večjezičnosti) pa tudi razne velikosti in konfiguracija piškotkov, samih sej in še mnogo več. V naslednjem koraku smo pod drobnogled vzeli datoteko»database.php«, kjer smo nastavili povezavo do naše podatkovne baze. $db['default']['hostname']='localhost'; $db['default']['username']='lukas'; $db['default']['password']='******'; $db['default']['database']='ex_arcadb'; 46

65 V zadnjem koraku smo v datoteki»routes.php«nastavili glavni kontroler, do katerega aplikacija dostopa. V našem primeru smo pustili privzete nastavitve. $route['default_controller']="welcome"; Sistem za predloge Sistem Codeigniter nima sistema za predloge, zato smo preko spleta našli knjižnico, ki to omogoča [2]. Predloge smo uporabili zato, ker je sam razvoj aplikacije veliko hitrejši in preglednejši, če imamo pripravljene že določene predloge, na katere samo dodajamo različne podatke in informacije. Primer standardne kode ogrodja za prikaz različnega pogleda (»view«). $this->load->view('platform/home',$data); Primer uporabe predloge, kjer je prvi parameter funkcije sama predloga, drugi parameter pa je stran z informacijami, ki jih želimo prikazati. Tretji parameter so podatki, ki jih pošljemo v obliki polja. $this->template->load('template/template_public','platform/home',$data); Prijava v sistem Za prikaz delovanja celotnega sistema, ki smo ga nastavili in prilagodili lastnim potrebam, bomo sedaj prikazali osnovno funkcionalnost pri aplikaciji - prijavo v sistem. Za prijavo v sistem je bilo najprej potrebno ustvariti uporabnika, na podlagi katerega smo preverjali podatke. Prijava v sistem je uporabljena pri različnih projektih, zato je bila narejena modularno, in sicer v obliki knjižnice. V ogrodju Codeigniter smo v mapi»applications«izbrali mapo»libraries«, kjer smo ustvarili novo datoteko imenovano»auth.php«(slika 5.18). 47

66 Slika 5.18: Dodajanje nove datoteke»auth.php«za boljšo varnost knjižnice smo najprej v novonastali datoteki»auth.php«dodali sledeče vrstice, ki so onemogočile direktno izvajanje skripte preko spletnega naslova. <?php if(!defined('basepath')) exit('no direct script access allowed'); Dodali smo razred, ki omogoča izvajanje in preverjanje podatkov. class Auth { var $CI;// spremenljivka za codeigniter var $user_table='user';// ime baze } Dodajanje uporabnika Za shranjevanje uporabnika smo ustvarili funkcijo»create()«, ki skozi svoje parametre pridobiva vse potrebne informacije o samem uporabniku. Funkcija deluje tako, da pred shranjevanjem uporabnika najprej preveri, če so vse vrednosti ustrezne. V primeru ustreznosti sistem še preveri, če takšen uporabnik že obstaja. Če uporabnik v sistemu še ne obstaja, se njegovi podatki shranijo v podatkovno bazo. Pred shranjevanjem uporabnika v podatkovno bazo, smo njegovo geslo zavarovali s pomočjo šifriranega algoritma. Po končanem procesu dodajanja uporabnika, mu preko elektronske pošte sporočimo, da se je uspešno prijavil v sistem. 48

67 function create($ ='', $name='',$surname='',$password='', $ _send=true){ $this-> CI =&get_instance(); $this-> result =array(); $this-> result['validation']=true; $this-> result['text']=""; $this-> result['last_id']=0; // preverimo, če so vse potrebno informacije if($ =='' && $name=='' && $surname==''){ $this-> result['text']="missing data!"; $this-> result['validation']=false; } return $this-> result; // preverimo, če obstaja taken uporabik $this-> CI -> db -> where(' ',$ ); $query=$this-> CI -> db -> get_where($this-> user_table); if($query->num_rows()>0) { // če uporabnik s taknim elektronskim naslovom obstaja $row = $query-> row(); } $this-> result['text'] = " already exists"; $this-> result['validation'] = FALSE; return $this-> result; // če uporabnik ne obstaja // njegovo geslo zakriptiramo z lastno funkcijo $secured_password=$this-> generate_secure_password($password); // pripravimo podatke $data=array(' '=>$ ,'name'=>$name,'surname'=>$surname,'password'= >$secured_password,'ip'=>$this-> CI -> input -> ip_address()); // podatke nastavimo $this-> CI -> db -> set($data); // in jih shranimo v bazo $this-> CI -> db -> insert($this-> user_table); // pošljemo za potrditev uporabnika if($ _send){ $data['link']= site_url('welcome/confirmation/'.$random_key); $content=$this->ci->load-> view('template/ /template_user_confirm',$data,true); 49

68 $this->ci->load->model(' _model'); // pošljemo $this-> CI -> _model -> send_ ($ ,'3l - User confirmation mail',$content); } } return $this-> result; Prijava uporabnika Za prijavo uporabnika smo ustvarili funkcijo»login()«, ki preveri, če je uporabnik vnesel vse potrebne podatke. V primeru, da jih je, podatke primerjamo s podatki v podatkovni bazi. Če so pravilni, pošljemo uporabniku sporočilo, da lahko vstopi v aplikacijo. function login($ ='',$user_pass=''){ $return = array(); $return['type'] = ""; $return['boolean'] = ""; $this-> CI = &get_instance(); if($ =='' OR $user_pass==''){ $return['type'] = "Missing data."; $return['boolean'] = false; return $return; } // preverimo v podatkovni bazi, če obstaja takšen elektronski naslov $this-> CI->db->where(' ',$ ); $query=$this->ci->db->get_where($this->user_table); if($query->num_rows()>0){ $user_data = $query->row_array(); // če obstaja preverimo geslo $secured_password=$this-> generate_secure_password($user_pass); if(!this->check_password($secured_password, $user_data['password'])) { $return['type'] = "Incorrect password."; $return['boolean'] = FALSE; return $return; } // če so vsi podatki pravilni nastavimo sejo in vrnemo pozitiven rezultat $user_data['logged_in']=true; 50

69 $this->ci->session->set_userdata($user_data); $return['type']=""; $return['boolean']=true; return $return; } else{ $return['type']="such does not exists."; $return['boolean']=false; return $return; } } Ko smo razvili knjižnico za verifikacijo uporabnika, smo začeli razvijati logiko kontrolerja, ki bo celotno delovanje povezal. V projektu smo odprli datoteko»welcome.php«, ki vsebuje kontroler»welcome«. Ta je del ogrodja Codeigniter, ki je že prisoten ob sami inicializaciji projekta (Slika 5.19). Slika 5.19: Odpremo datoteko»welcome.php«datoteka»welcome.php«ima že po privzetem dodano funkcijo»index()«, ki prikazuje začetno stran projekta, kot je razvidno na sliki

70 // definicija kontrolerja class Welcome extends CI_Controller { // osnovna funkcija za prikaz začetne strani public function index() { $this->load->view('welcome_message'); } } V»Welcome«kontroler smo najprej dodali logiko prijave uporabnika tako, da smo mu prikazali obrazec za prijavo. Z obrazcem v HTML obliki smo ustvarili novo datoteko, ki predstavlja spletno stran. Slika 5.20: Ustvarjena nova datoteka, za prikaz spletnega obrazca Kot prikazuje slika 5.20, smo že na začetku začeli graditi strukturo projekta s pomočjo datotek. V mapi»template«smo imeli pripravljene predloge za strani. V mapi»public«smo imeli vse tiste datoteke oziroma HTML strani, ki se prikažejo uporabniku, ki ni prijavljen v sistem. V ustvarjeno datoteko smo dodali kodo. <?php $attributes=array('id'=>'myform'); echo form_open('welcome',$attributes);?> <input type="text" name="l " required="required" placeholder=" "/> <input type="password" name="password" value="" placeholder="password" required="required"/> <input type="submit" class="button bluebtn" name="enter"value="log In"/> <?php echo form_close();?> 52

71 Codeigniter ima dodatne knjižnice, ki pripomorejo k hitrejšemu in bolj preglednemu kodiranju. V našem primeru smo uporabili knjižnico, ki se uporablja za forme. Slika 5.21: Prijavni obrazec Ko smo dodali prijavni obrazec (Slika 5.21) smo začeli dodajati logiko v kontroler. V njem smo najprej preverili, če so vnešeni vsi potrebni podatki, nato smo v podatkovni bazi preverili skladnost podatkov. class Welcome extends CI_Controller { function construct(){ parent:: construct(); } // začetna spletna stran - log in public function index() { // spremenljivka za sporočilo v primeru napačne kombinacije gesla oz. a $data['message']=null; // v primeru da je kliknu na login gumb if($this->input->post('enter')) { // naložimo knjižnico za validacijo forme $this->load->library('form_validation'); // preverimo ce je bilo vse poslano v ustreznem formatu $this->form_validation- >set_rules('l ',' ','trim required valid_ '); $this->form_validation- >set_rules('password','password','trim required'); if($this->form_validation->run()==true) { // če je validacija uspela // naložimo našo knjižnico, ki bo pogledala, če se ta kombinacija ujema s katero v podatkovni bazi $this->load->library('simpleloginsecure'); 53

72 // pokličemo funkcijo za login $result=$this->simpleloginsecure->login($this->input- >post('l '),$this->input->post('password')); if($result['boolean']==true){ // v primeru da je OK, ga preusmerimo v sistem redirect('user/home'); }else{ // v primeru da ni OK mu pokažemo spročilo napake $data['message']=$result['type']; } }else{ // v primeru napake javimo $data['message']="error"; } } else { // pokažemo začetno stran $this->template- >load('template/template_public','public/login',$data); } } } Preverjanje je potrebno za ugotovitev, če so izpolnjeni vsi pogoji za vstop uporabnika v sistem. 5.5 Uporaba Rešitev 3L Ex Arca se trenutno uporablja na več področjih raziskovalno razvojnega sodelovanja. Rešitev uporabljamo tudi za namen lastnega razvoja novih in inovativnih rešitev z izbranimi poslovnimi partnerji. V nadaljevanju so predstavljeni trije scenariji uporabe KM-Fest Knowledge Festivals Mednarodni dogodki KM-Fest predstavljajo promocijo, razvoj in izmenjavo novih idej oziroma znanja. Vsak dogodek, organiziran pod okriljem KM-Fest, je osredotočen na obravnavo specifičnih problemov ali ovir, ki so trenutno prisotne v poslovnem okolju. KM- Fest dogodki so kooperativno organizirani s pomočjo strokovnjakov in organizacij različnih koncev sveta. Organizacijo takšnih dogodkov ponazarja slika

73 Slika 5.22: Organiziranost dogodkov KM-Fest [13] Tovrstna mrežna organizacija zahteva orodja, ki pripomorejo k lažjemu kooperativnemu delu soudeležencev z različnih koncev sveta. Klasična orodja, kot so elektronska pošta, v tem primeru nimajo pravega pomena zaradi izgube sledljivost informacij in podatkov [14]. Zaradi tega smo pristopili k izdelavi Ex Arca sistema (Slika 5.23). Slika 5.23: Platforma KM-Fest 55

74 S pomočjo uporabe sistema Ex Arca organizatorji KM-Fest dogodkov lažje organizirajo informacije in podatke, obvladujejo spremembe in se hitreje odzivajo. Kot smo že omenili, je sistem Ex Arca razdeljen na tri dele (Slika 5.2: Struktura Ex Arce). Najvišji nivo (nivo platforme) v primeru organiziranosti KM-Fest dogodkov, ki jo predstavlja slika 5.23, omogoča predstavitev ideje in novačenje novih ljudi, da se pridružijo. Na nivoju interesov so predstavljena zanimanja oziroma interesi. Nivo predstavljenih interesov na nivoju platforme prikazuje slika Slika 5.24: Predstavljeni interesi na nivoju platforme Na nivoju interesov se začne kooperativno delo, kjer lahko o določeni temi uporabniki podrobneje razglabljajo, prav tako pa lahko dodajajo razna gradiva. V interesni nivo lahko pridejo samo tisti člani, ki so povabljeni s strani koordinatorja. 56

75 5.5.2 Platforma kooperativnega sodelovanja 3L-TCS Slovenski orodjarski grozd oziroma»toolmakers Cluster of Slovenia«(TCS) je skupaj s sodelavci LENS Living Lab vzpostavil platformo na sistemu Ex Arca (Slika 5.25), z namenom kooperativnega sodelovanja in izboljšanja pretoka idej, informacij in projektnih predlogov znotraj mednarodne inovacijske skupnosti LENS Living Lab in TCS [15]. Slika 5.25: Platforma TCS INOVA Consulting V magistrski nalogi smo že omenili, da uporabljamo Ex Arco tudi za lastne potrebe. S pomočjo sistema smo s partnerji razvili dva projekta, in sicer elektronski nadzor peči in 57