KOMUNIKACIJA S PACIENTOM PO MOŽGANSKI KAPI

Transcription

1 VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SLOVENJ GRADEC Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTENA NEGA KOMUNIKACIJA S PACIENTOM PO MOŽGANSKI KAPI Mentorica: doc. dr. Danica Ţeleznik Somentorica: pred. Frančiška Šumečnik Kandidatka: Eva Zajamšek Slovenj Gradec, september 2013

2 POVZETEK Teoretična izhodišča: Moţgansko kap prištevamo k pogostim vzrokom smrtnosti in najpogostejšemu vzroku invalidnosti pri odraslih osebah v razvitem svetu. Komunikacija s pacientom po moţganski kapi zahteva dodatna in specifična znanja, saj je zdravstvena nega pomemben in nepogrešljiv člen pri zdravljenju in rehabilitaciji teh pacientov. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodo. Za zbiranje in analizo podatkov smo uporabili pregled ustrezne domače in tuje literature. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne viri podatkov. Primarne podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in analizirali s pomočjo programa Excel. Sekundarne vire pa smo zbrali s pomočjo pregleda znanstvenih in strokovnih člankov, monografij, zbornikov idr. Uporabili smo podatkovne baze: SpringerLink, Medline, CINAHL in COBISS. V vzorec smo zajeli 53 izvajalcev zdravstvene nege. Od tega je bilo 47 (88,7 %) anketiranih ţenskega spola in 6 (11,3 %) anketiranih moškega spola. Dobili smo 51,9 % realizacijo vzorca, ki je bila v skladu s pričakovano. Rezultati: 77,4 % izvajalcev zdravstvene nege porabi za komunikacijo s pacienti po moţganski kapi le skromnih 5 do 20 minut na dan, 11,4 % izvajalcev zdravstvene nege preko dneva komunicira s pacienti po moţganski kapi 30 do 60 minut. 11,3 % izvajalcev zdravstvene nege pa ni podalo konkretnega odgovora. Večina izvajalcev zdravstvene nege 86,79 % pri sporazumevanju s pacienti po moţganski kapi uporablja neverbalno komunikacijo s kretnjami na obrazu. 58,49 % izvajalcev zdravstvene nege pri komuniciranju oziroma sporazumevanju s pacienti po moţganski kapi uporablja komunikacijo z uporabo predmetov in slik. Komunikacijo z uporabo kratkih stavkov pri sporazumevanju s pacienti po preboleli moţganski kapi pa uporablja 47,17 % izvajalcev zdravstvene nege. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege menijo, da imajo dovolj znanja s področja komunikacije pri pacientih po preboleli moţganski kapi, vendar porabijo premalo časa za komuniciranje z njimi. Ţelijo se dodatno izpopolnjevati na tem področju, vendar jim s strani vodstva zdravstvene nege to ni omogočeno. Ključne besede: moţganska kap, afazija, komunikacija, medicinska sestra.

3 SUMMARY. Theoretical background: Stroke is one of the most frequent causes of death and the most frequent cause of disability among adults in the developed world. Communication with patients after stroke requires additional and specific knowledge as health care represents an important and indispensable link in the treatment and rehabilitation of these patients. Method: We used the quantitative research method. A review of relevant domestic and foreign literature was used to collect and analyze the data. For the purposes of empirical work we collected, analyzed and synthesized primary and secondary data sources. Primary data was obtained with a survey questionnaire and analyzed using Excel. Secondary sources were collected by using a review of scientific articles, monographs, collections, etc. We used the following databases: SpringerLink, Medline, CINAHL, and COBISS. The sample included 53 health care providers, of which 47 (88,7 %) were female and 6 (11,3 %) were male. We obtained 51,9 % of sample realization which was consistent with the expected result. Results: 77,4 % of health care providers communicates only 5 to 20 minutes per day with patients after stroke. 11,4 % of health care providers devotes 30 to 60 minutes throughout the day to communicating with stroke patients. 11,3 % of the health care providers did not give a concrete answer. The majority of health care providers 86,79 % uses non-verbal communication and face gestures when communicating with patients after stroke. 58,49 % of nursing personnel communicates with stroke patients using objects and images. 47,17 % of health care providers uses short sentences to communicate with patients after stroke. Discussion: Nursing personnel believes they possess enough knowledge about communicating with patients following a stroke, but do not spend enough time communicating with them. They wish to further improve their knowledge in this area, but the health care management does not make it possible. Keywords: stroke, aphasia, communication, nurse.

4 KAZALO 1 UVOD MOŽGANSKA KAP Sestava in zgradba moţganov Mali možgani Možgansko deblo Veliki možgani Jezikovna področja moţganov Bolezen moţganska kap Dejavniki tveganja Simptomi in znaki Posledice možganske kapi Prva pomoč in zdravljenje Rehabilitacija po moţganski kapi KOMUNIKACIJA IN VRSTE KOMUNIKACIJ Komunikacija Načini komuniciranja Besedna komunikacija Nebesedna komunikacija Komunikacija v zdravstvu Pomen komunikacije medicinskih sester s pacientom po možganski kapi Terapevtska komunikacija VZROKI ZA MOTNJE KOMUNICIRANJA PRI PACIENTU PO MOŽGANSKI KAPI Afazija, disfazija (motnja govora) Dizartrija (motnja izgovorjave) Afonija (popolna izguba govora), disfonija (hripavost-motnja govora) Nevropsihološka prizadetost Vloga medicinske sestre pri komunikaciji s pacientom po moţganski kapi RAZISKOVALNI DEL Namen in cilj diplomskega dela Raziskovalna vprašanja... 21

5 5.3 Raziskovalna metodologija Opis instrumentarija Opis vzorca Postopek zbiranja in obdelave podatkov Rezultati Razprava ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 51

6 KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol in število anketiranih Graf 2: Starost anketiranih Graf 3: Delovna doba anketiranih Graf 4: Stopnja izobrazbe anketiranih Graf 5: Deleţ zaposlenih na oddelkih interne medicine Graf 6: Pogostost srečevanja s pacienti, ki so preboleli moţgansko kap Graf 7: Razumevanje posledic moţganske kapi, ki so vzrok za motnjo pri sporazumevanju po posameznih odgovorih Graf 8: Pravilnost razumevanje posledic moţganske kapi, ki so vzrok za motnjo pri sporazumevanju Graf 9: Poznavanje izraza AFAZIJA Graf 10: Poznavanje kratice»g. R. O. M« Graf 11: Mnenja izvajalcev zdravstvene nege o pomembnosti zgodnje rehabilitacije pri obravnavi pacienta po moţganski kapi Graf 12: Poznavanje skupine strokovnjakov za izvajanje rehabilitacije po moţganski kapi z vidika izvajalcev zdravstvene nege za posamezne odgovore Graf 13: Pravilno poznavanje skupine strokovnjakov za izvajanje rehabilitacije po moţganski kapi z vidika izvajalcev zdravstvene nege Graf 14: Poznavanje ciljev rehabilitacije po moţganski kapi z vidika izvajalcev zdravstvene nege Graf 15: Poznavanje izraza logoped Graf 16: Poznavanje izraza komunikacija z vidika izvajalcev zdravstvene nege Graf 17: Uporaba načinov komuniciranja izvajalcev zdravstvene nege pri sporazumevanju s pacienti po moţganski kapi Graf 18: Čas, ki si ga izvajalci zdravstvene nege preko dneva vzamejo za komunikacijo s pacienti po moţganski kapi Graf 19: Viri znanja komuniciranja s pacienti po preboleli moţganski kapi Graf 20: Ţelja izvajalcev zdravstvene nege po dodatnem izobraţevanju na različnih področjih komuniciranja s pacienti po moţganski kapi Graf 21: Pogostost izvajanja izobraţevanj izvajalcev zdravstvene nege s področja komunikacije obravnave pacientov po moţganski kapi na oddelku... 42

7 KAZALO TABEL Tabela 1: Komunikacijske veščine izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po preboleli moţganski kapi Tabela 2: Mnenje izvajalcev zdravstvene nege o znanju veščin komuniciranja KAZALO SLIK Slika 1: Zamašitev krvne ţile s strdkom (ishemična moţganska kap)... 4 Slika 2: Anatomija moţganov... 6 Slika 3: Reţnji skorje velikih moţganov... 7