UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z ANGINO PEKTORIS. (Diplomsko delo)

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z ANGINO PEKTORIS (Diplomsko delo) Maribor, 2010 Katja Romih

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: predav. Anton Koželj, dipl. zn., univ. dipl. org. Somentor: viš. predav. Dr. Zlatko Pehnec, dr. med., spec.int.

3 POVZETEK Umrljivost in obolevnost zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi z drugimi kroničnimi obolenji v svetu in pri nas močno naraščata. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili ishemično bolezen srca, angino pektoris ter vlogo medicinske sestre pri pacientih, ki so oboleli za angino pektoris. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 50 pacientov, kardiološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov z angino pektoris in prvimi ukrepi ob pojavu bolečine za prsnico. Prav tako smo želeli ugotoviti zadovoljstvo pacientov z delom in odnosom zdravstvenih delavcev do njih. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot 50 % anketiranih pacientov seznanjenih z angino pektoris ter da poznajo znake in znajo tudi pravilno ukrepati. Prav tako smo ugotovili, da je kar 86 % anketirancev zadovoljnih z delom in odnosom zdravstvenih delavcev. Ključne besede: ishemična bolezen srca, stabilna angina pektoris, medicinska sestra, zdravnik, preiskave. ii

4 ABSTRACT Mortality and morbidity due to cardiovascular disease compared with other chronic diseases is growing strongly in the world and our country. In the first part of the thesis we present ischemic heart disease, angina pectoris and role of nurses in patients suffering from angina pectoris. In the second part was presented the survey conducted on a sample of 50 patients, on Cardiology Division in the General Hospital Celje. In our study, we evaluated patient awareness of angina and first measures at the onset of chest pain. We also wanted to determine patient satisfaction with the work and attitudes of health professionals to them. The results showed that more than 50 % of the surveyed patients with angina pectoris aware and know the signs and know how to act properly. We also found that 86 % of respondents were satisfied with the work and attitudes of health professionals. Key words: ischemic heart disease, stable angina pectoris, nurse, doctor, investigations. iii

5 KAZALO POVZETEK ii ABSTRACT iii 1 UVOD ISHEMIČNA BOLEZEN SRCA (IBS) ATEROSKLEROZA Patogeneza ateroskleroze Dejavniki tveganja Zvišane maščobe v krvi Zvišan krvni tlak Sladkorna bolezen Kajenje Debelost Dednost Spol Starost AKUTNI KORONARNI SINDROM (AKS) Klinična slika Akutni miokardni infarkt (AMI) Nenadna srčna smrt ANGINA PEKTORIS Nestabilna angina pektoris STABILNA ANGINA PEKTORIS Sprožilni dejavniki za AP Anamneza Klinični pregled Diagnostične preiskave pri stabilni AP Elektrokardiogram EKG Cikloergometrija- obremenitveno testiranje Perfuzijska scintigrafija miokarda (SPECT) iv

6 7 ZDRAVLJENJE PACIENTA S STABILNO ANGINO PEKTORIS Splošni ukrepi in izobraževanje pacienta KORONARNA ARTERIOGRAFIJA (KORONAROGRAFIJA) Koronarni revaskularizacijski ukrepi Perkutana koronarna revaskularizacija- PCI Kirurška koronarna revaskularizacija (CABG) REHABILITACIJA PACIENTA Vloga koronarnega kluba VLOGA MEDICINSKE SESTRE Procesna metoda dela v zdravstveni negi RAZISKAVA Namen Cilji Raziskovalna vprašanja Opredelitev populacije Opis raziskovalne metodologije in metod Raziskovalni vzorec Raziskovalno okolje Etični vidik Predpostavke in omejitve raziskave REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA RAZPRAVA SKLEP ZAHVALA LITERATURA IN VIRI PRILOGE ANKETA... 3 v

7 KAZALO GRAFOV Graf 1: Povprečna starost in spol anketiranih Graf 2: Odstotek pacientov, ki vedo, kaj je AP Graf 3: Delež pacientov, ki so imeli AP v sorodstvu Graf 4: Delež pacientov z arterijsko hipertenzijo Graf 5: Deleži anketiranih z ITM pod 25 in nad Graf 6: Prvi ukrepi ob pojavu bolečine za prsnico Graf 7: Delež pacientov, ki uporablja NTG pršilo za pod jezik Graf 8: Ukrepi medicinske sestre ob pojavu bolečine za prsnico Graf 9: Delež pacientov, ki menijo, da se jim zdravstveno osebje dovolj posveti Graf 10: Delež pacientov, ki meni da jim sobni zdravnik jasno razloži diagnostične preiskave Graf 11: Kdo poda pacientu informacije o AP in o zdravljenju AP? Graf 12: Delež pacientov ki so imeli opravljeno slikanje žil Graf 13: Delež pacientov, ki vedo kaj je slikanje žil Graf 14: Delež pacientov, ki so zadovoljni z hitrim ukrepanjem zdravstvenih delavcev na oddelku Graf 15: Mnenja pacientov, kaj bi spremenili pri medicinskih sestrah in zdravnikih39 Graf 16: Mesta, kjer pacienti iščejo informacije o AP Graf 17: Ali ste pripravljeni spremeniti nezdrav življenjski slog? KAZALO TABEL Tabela 1: Razdelitev AP glede na Kanadsko združenje za srce in ožilje.19 vi

8 1 UVOD Koronarna bolezen srca, vključno z akutni koronarnim sindromom, je med boleznimi srca in ožilja vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu in tudi pri nas. Sodobno zdravljenje izboljša preživetje pacientov s koronarno boleznijo srca in prepreči zaplete, kot so aritmije, nenadna srčna smrt in srčno popuščanje. Akutni koronarni sindrom pomeni akutno nastalo neravnovesje med porabo in dotokom kisika v srčno mišico. Osnova koronarne bolezni je ateroskleroza. Njenega vzroka še vedno ne poznamo. Poznamo pa stanja, ki so z njo povezana oziroma se precej neposredno vpletajo v njen nastanek, napredovanje in pojav zapletov. Ta stanja imenujemo dejavniki tveganja, za nastanek ateroskleroze in koronarne bolezni (Bombek, 2007, str ). Obravnava pacienta s koronarno boleznijo je usmerjena v preprečevanje srčnega infarkta in prezgodnje smrti, podaljševanje in izboljšanje kakovosti življenja, simptomov bolezni, epizod ishemije, ter števila ishemičnih dogodkov. Pri približno 20 % pacientov (starejše osebe, ženske in sladkorni bolniki), ki imajo akutni koronarni sindrom, je bolečina v prsih atipična ali pa je celo odsotna - nemi infarkt (Radšel, 2008, str. 3-12). Pacienti s stabilno angino pektoris (AP) imajo lahko kvalitetno življenje tudi več let, ob rednem uživanju ustreznih zdravil, redni telesni aktivnosti, zdravi prehrani in spremembi življenjskega sloga. O svoji bolezni mora biti pacient poučen, da bi lahko pravilno ukrepal ob prvih znakih bolezni. Bolečina za prsnico, kateri ne polaga ustrezne pozornosti lahko pripelje do srčnega infarkta, ter v najtežjih primerih do smrti zaradi motenj srčnega ritma ali srčnega popuščanja. 1

9 2 ISHEMIČNA BOLEZEN SRCA (IBS) ISB nastane zaradi nezadostne prekrvitve srčne mišice. V večini primerov je vzrok za ISB koronarna ateroskleroza. Skozi zožene žile se pretaka vedno manj krvi in prizadeti deli srčne mišice dobivajo manj kisika in hrane. Čim več žil je zoženih in čim hujše so zožitve, toliko težja je ishemija prizadete srčne mišice. Bolezen se kaže z bolečino v prsih pri fizičnem naporu ali v mirovanju ter znaki popuščanja srca in motnjami srčnega ritma. V klinični praksi razlikujemo tri pojavne oblike IBS: kronična stabilna AP, akutni koronarni sindromi (AKS), nestabilna AP, akutni miokardni infarkt (AMI), posebne oblike ishemične bolezni srca, AP z normalno koronarografijo- sindrom X, vzrok so spremembe malih koronarnih vej, ishemična kardiomiopatija: globalna motnja krčljivosti srca z znižanim iztisnim deležem, vzrok so preboleli infarkti srca, ishemične motnje srčnega utripa: prekatne aritmije, tudi tahikardije in/ali prekatna fibrilacija, ISB brez koronarne aterotromboze: prirojene anomalije koronarnih arterij, vnetja, embolizmi in podobno (Sinkovič, 2006). 2

10 3 ATEROSKLEROZA Ateroskleroza je bolezen arterijske stene in je poglavitni vzrok za nastanek bolezni srca in ožilja. Ateroskleroza je kronično bolezensko dogajanje v žilnih stenah, ki se začne že v mladosti. Prizadene predvsem velike in srednje velike arterije in povzroča nastanek oblog iz maščob, kalcijevih soli in veziva. Pretok krvi v organu, ki ga prehranjuje prizadeta žila, se poslabša ali celo prekine. Zgodnja ateroskleroza ne povzroča težav. Klinični znaki ishemije se pojavijo šele takrat, ko je pretok skozi žilo precej zmanjšan (Kapš, 2000, str ) Patogeneza ateroskleroze Proces nastanka aterosklerotične lehe s fibroznim pokrovom poteka v različnih fazah: od majhne maščobne zadebelitve v arterijski steni, preko globinske in stranske razširitve maščobne zadebelitve do aktivacije gladkomišičnih celic intime, nalaganja kolagena in nastanka fibroznega pokrova. Nestabilne lehe lahko ob neugodnih hemodinamskih pogojih počijo. Ob tem akutnem dogajanju lahko nastane krvni strdek, ki zapre žilno svetlino in pripelje do nekroze srčne mišice - AMI. Če nastane manjši krvni strdek, lahko nastane delna zapora žile, ki postane simptomatska pri fizičnem naporu in povzroči obremenitveno AP (Lobnik, 2001, str ) Dejavniki tveganja Dejavnike tveganja za pojav in razvoj ateroskleroze razdelamo na tri dele. Prvi so dejavniki tveganja, ki so pogojeni z dednostjo ali biološkimi vplivi, drugi so dejavniki tveganja, ki izhajajo iz določenih bolezenskih stanj in tretji so dejavniki tveganja, ki so posledica neustreznega življenjskega sloga. 3

11 Dejavniki tveganja, ki so pogojeni z dednostjo ali biološkimi vplivi: spol (bolj ogroženi so moški), starost, družinska podvrženost- dednost. Dejavniki tveganja, ki izhajajo iz določenih bolezenskih stanj: zvišana koncentracija maščobe v krvi- hiperlipidemija, visok krvi tlak, sladkorna bolezen (tveganje je večje pri pacientih z sladkorno boleznijo tipa 2 in pri ženskah), okužbe, stres. Dejavniki tveganja, ki so posledica neustreznega življenjskega sloga: kajenje, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost, debelost (30 % več kot je normalno). Na starost, spol in dednost ni možno vplivati, spremenimo pa lahko druge dejavnike tveganja ter upočasnimo ali preprečimo razvoj ateroskleroze. Dejavniki tveganja pri aterosklerozi delujejo medsebojno povezano, kar tudi kaže, da so s to boleznijo in njenimi posledicami povezani različni vzroki in mehanizmi (Jan, 2004, str ). Oceno tveganja izvajajo po novih smernicah Evropskega kardiološkega združenja iz leta 2003 s sistemom tabel, ki se imenujejo SCORE (Lovrič, 2004). 4

12 Zvišane maščobe v krvi Zvišane vrednosti holesterola v krvi imajo pomembno mesto v nastanku aterosklerotične lehe. Holesterol je vosku podobna snov, ki nastaja v jetrih oziroma pride v telo s prehrano živalskega izvora. Holesterol v vodi ni topen, zato se po telesu prenaša vezan z beljakovinami v delcih, imenovanih lipoproteini. NCEP (ATP III) priporočila ciljnih vrednosti LDL- holesterola: visoko rizični: preboleli AMI/ AP, diabetiki 1,8-2,6 mmol/l, zmerno rizični: prisotna >2 dejavnika tveganja 2,6-3,4 mmol/l, nizko rizični: prisotna < 2 dejavnika tveganja < 4,1 mmol/l. Motnje v presnovi lipidov in holesterola nastajajo zaradi okvare v encimskem ali lipoproteinskem sistemu (družinske) ali so posledica drugih bolezni in nepravilne prehrane. (Cokolič, 2000, str ) Zvišan krvni tlak Zvišanje sistoličnega ali diastoličnega krvnega tlaka ali obeh, je pomemben dejavnik tveganja za vse glavne lokalizacije aterosklerotične žilne bolezni. Znižanje krvnega tlaka zmanjša tveganje za aterosklerozo. Pomembno je doseči normalne vrednosti krvnega tlaka pri osebah, ki imajo sočasno zvišan holesterol ali druge dejavnike tveganja. Organi, ki jih visok krvni tlak najbolj prizadene so srce, možgani in ledvice. Najpogosteje in najhuje je prizadeto srce. Zaradi vedno hujše obremenitve se srčna stena debeli, črpalna moč srca ni kos obremenitvam, srčne votline se razširijo in srce začne popuščati. Pacient se pri telesni obremenitvi hudo zadiha, zapuščajo ga moči in nenehno je utrujen. Pri napredovalni bolezni postane nezmožen tudi za lažja dela. Pacienti imajo napade bolečine v prsih, motnje srčnega ritma, lahko pa nastane tudi srčni infarkt (Berden, 2001, str. 42). 5

13 Sladkorna bolezen Tveganje je večje pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 in pri ženskah. Sladkorna bolezen najpogosteje prizadene koronarne arterije, možganske arterije. Neredko je sladkorna bolezen tudi vzrok za nastanek možganske kapi in razvoja periferne ateroskleroze, na arterijah spodnjih okončin. Sladkorna bolezen povzroča okvare velikih in malih žil ter živcev. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok obolevnosti in umiranja sladkornih pacientov, miokardni infarkt je vodilni vzrok smrti. Koronarna bolezen pri sladkornih pacientih je tri do štirikrat pogostejša kot pri ostalih, pojavi se mnogo prej in ima neugodnejši potek. Tveganje se povečuje, če so prisotni tudi drugi dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak in zvišane maščobe (Poredoš, 2004, str ) Kajenje Kajenje je v razvitem svetu med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek in razvoj številnih bolezni in smrtnosti. Kajenje je neodvisen dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze. Pomembno poveča pogostost obolevanja za koronarno srčno boleznijo in je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni perifernih arterij. Pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. Tveganje se povečuje s številom pokajenih cigaret in s trajanjem kajenja. Je povsem odstranljiv dejavnik tveganja in s prekinitvijo kajenja tveganje postopoma izgine. Dokazali so, da se leto dni po opustitvi kajenja tveganje za ponovitev srčnega infarkta zmanjša za 50 % (Poredoš, 2004, str ) Debelost Na splošno sta obolevnost in umrljivost za ISB večja pri debelih osebah po 30. letu starosti. Debeli ljudje pogosteje obolevajo za srčnim popuščanjem in možgansko kapjo. 6

14 Glede na posamezne populacijske skupine sta prekomerna prehranjenost in debelost bolj pogoste pri moškem spolu, starostni skupini let, nižji izobrazbi, pri kmetovalcih, nižjemu družbenemu sloju in v vzhodnemu delu Slovenije (CINDI, 2008). Najnovejše populacijske raziskave kažejo, da je tudi med mlajšimi (25-30 let) skoraj tretjina prekomerno prehranjenih ali debelih (CINDI, 2008). Osnovno pravilo za zmanjšanje telesne teže je ustrezna dieta, telesna dejavnost in redno spremljanje telesne teže Dednost Kopičenje aterosklerotičnih bolezni v določenih družinah je razmeroma pogost pojav, kar zlasti velja za razvoj ateroskleroze pri mlajših osebah. Oseba pri katerih se dobi podatek o prezgodnji koronarni bolezni v družini, je dvakrat do petkrat bolj ogrožena, kar se lahko le delno razloži s tem, da se v teh družinah kopičijo tudi drugi dejavniki tveganja, ki so bodisi dedno pogojeni ali pa posledica življenjskega sloga. Znano je, da se družine razlikujejo po občutljivosti za določene dejavnike tveganja Spol Ženske do menopavze manj pogosto obolevajo za srčno - žilnimi boleznimi kot moški. Po menopavzi pa se ta razlika manjša in se ogroženost žensk zaradi koronarne bolezni več kot podvoji. Razlog za manjšo obolevnost žensk do menopavze je verjetno varovalno delovanje estrogenov, ki zavirajo množitev celic gladkega mišičja v intimi, vplivajo na sestavo in koncentracijo lipoproteinov v krvi ter imajo neposreden učinek na žilno steno Starost Pogostnost bolezni, ki so pogojene z aterosklerozo, narašča s starostjo. To je posledica kronične narave bolezni, ki potrebuje določen čas za razvoj. Vendar še ni povsem jasno, ali 7

15 je naraščajoče tveganje zaradi starosti samo posledica trajanja vpliva drugih dejavnikov tveganja, ali aterosklerotičen proces pospešuje tudi biološko staranje žilne stene. Aterosklerozo lahko preprečujemo, ne pa zdravimo. Splošni ukrepi temeljijo na privzgoji načel zdravega načina življenja, ki vključuje pravilno prehrano, dovolj telesne aktivnosti, izogibanje stresu in prenehanju kajenja. 4 AKUTNI KORONARNI SINDROM (AKS) AKS nastane zaradi erozije ali rupture aterosklerotičnega plaka, na katerem nastane krvi strdek, ki zoži ali popolnoma zapre koronarne arterije. V področju, ki ga prehranjuje prizadeta koronarna arterija, pride do akutne ishemije srčne mišice. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna, nastopi nekroza srčne mišice, kar imenujemo srčni infarkt. Pri AKS-u razlikujemo tri klinične oblike: nestabilna angina pektoris, AMI, nenadna srčna smrt (Medvešček, 2001b, str ) Klinična slika Skupna značilnost pacientov z AKS je, ishemična srčna bolečina, ki jo imenujemo stenokardija. Bolečina lahko nastopi v mirovanju in/ali manjšem fizičnem naporu. Pri nekaterih pacientih pa je bolečina lahko tudi atipična ali sploh izostane. Značilnost stenokardične bolečine so: pekoča ali stiskajoča bolečina (ob mirovanju, lahko tudi ob telesnem naporu); izžareva v levo ramo in roko, vrat in zgornji del trebuha; 8

16 bolečina ni odvisna od dihanja; po tabletki nitroglicerina pod jezik ne popusti (trajanje >10 minut); okrog 20 % pacientov ima atipično klinično sliko brez bolečine. Na primer pri diabetesu, poliorganskih boleznih, po operaciji na odprtem srcu in starejših osebah; bolečino zelo pogosto spremlja težko dihanje, slabost in potenje. Preživetje pacientov z AKS in kvaliteta njihovega življenja po odpustu iz bolnišnice sta odvisna od zaporedja dogodkov, ki jih lahko ponazorimo z verigo preživetja. Pri takšnih pacientih je potrebno prepoznati bolečino in ustrezno ukrepati. Ob sumu na akutni koronarni sindrom je potrebno pacientu čim prej nuditi nujno medicinsko pomoč (NMP), ter pacienta oskrbeti do prihoda NMP. Med čakanjem na pomoč pridobimo osnovne anamnestične podatke ter zberemo potrebne dokumente. Do prihoda NMP naj pacient miruje. Pacientu s sumom na AKS na terenu je potrebno vzeti anamnezo, sledi fizikalni pregled z merjenjem vitalnih funkcij (krvni tlak, pulz, dihanje). Zdravljenje teh pacientov pričnemo na terenu pred prihodom v bolnišnico. Pacientu damo dva vpiha Nitroglicerinskega pršila (NTG- a). Priključimo ga na EKG - monitor - defibrilator. Potrebno je posneti 12- kanali EKG s katerim ugotovimo in potrdimo AMI s dvigom ST- veznice (STEMI). Tudi paciente brez tipičnih sprememb v EKG-ju in bolečin v prsih, transportiramo v bolnišnico. Pacient dobi tableto acetilsalicilne kisline (Aspirin). Zaradi velike verjetnosti hipoksemije pacientu po nosnem katetru ali preko OHIO maske dajemo kisik. Če bolečina ne popusti po NTG, apliciramo morfij v odmerku 2-4 mg intravenozno za umiritev bolečine. Po 10 minutah lahko odmerek morfija in NTG-ja ponovimo (Jezernik, 2009). 9

17 4. 2 Akutni miokardni infarkt (AMI) AMI je ishemična nekroza srčne mišice, ki je posledica nenadno nastale zapore koronarne arterije. Popolna zapora nastane večinoma zaradi tromba na aterosklerotično spremenjeni arteriji (Jerše, 2001). Simptomi AMI: pekoč občutek tiščanja/ bolečine za prsnico, slabost, bruhanje, potenje, začetek bolečine praviloma v mirovanju, bolečina traja več kot pol ure in ne popusti po NTG-u. Bolečina pri AMI je huda, navadno traja več kot 30 minut, po NTG ne popusti. Na osnovi sprememb v EKG-ju razdelimo paciente v skupini z in brez evalvacije spojnice ST (Noč, 2008, str. 3-12). Pacienti z evalvacijo spojnice ST Pacient z dvigom spojnice ST pri kateri traja bolečina manj kot 12 ur, potrebuje čimprejšnjo, popolno in obstojno rekanalizacijo tarčne koronarne arterije, s ponovno vzpostavitvijo normalnega krvnega pretoka v infarktnem področju. To dosežemo s pravočasno trombolitično terapijo ali balonsko dilatacijo tarčne koronarne arterije. Čimprejšnja rekanalizacija infarktne arterije, zaustavi napredovanje srčne nekroze, ohrani srčno mišico in s tem funkcijo levega prekata. Pacienti brez dviga spojnice ST Pacienta brez dviga spojnice ST ne glede na to, ali gre za nestabilno AP ali infarkt brez dviga ST (NSTEMI) v začetni fazi zdravimo z antitrombolitičnimi, antitrombinskimi in antiishemičnimi zdravili. 10

18 Zdravljenje pacientov z AKS Gre za akutno stanje, ki ogroža pacientovo življenje in zahteva čimprejšnji transport v bolnišnico. Čas transporta je zelo pomemben, ker je uspešnost rekanalizacije prizadete koronarne arterije odvisna od čimprejšnje reperfuzije prizadetega miokarda. Danes se v ta namen uporablja trombolitična terapija in PCI z vstavitvijo stenta (žilne opornice). Posegi se praviloma izvajajo do 12 ur od začetka bolečine, le izjemoma pri zelo obsežnih infarktih in hemodinamsko ogroženih tudi pozneje (Radšel, 2008, str. 3-12) Nenadna srčna smrt Srčni zastoj je klinični sindrom nenadne prekinitve črpalne sposobnosti srca, ki brez takojšnega ukrepanja (oživljanja) vodi v smrt. Nenadna srčna smrt je glavni razlog za smrt pacientov z AKS pred prihodom v bolnišnico. Nastane zaradi akutne ishemije srčne mišice, ki pripelje do prekatne tahikardije ali fibrilacije, srčnega zastoja in smrti. Razen ishemične bolezni srca so vzrok za nenadno srčno smrt še kardiomiopatija, vnetje srčne mišice (miokarditis, endokarditis), prirojene in pridobljene bolezni prevodnega sistema in bolezni, ki niso srčnega izvora. Velika večina nenadnih smrti pri AKS se zgodi izven bolnišnice. Na samem kraju dogodka je potrebno pričeti z temeljnimi postopki oživljanja (TPO) ter čimprejšnjo defibrilacijo. Preživetje po srčnem zastoju na terenu je le 1.6 do 10 %, v bolnišnici pa nekoliko boljše (Kocijančič et al., 2005b, str. 214). 11

19 5 ANGINA PEKTORIS Angina pektoris, slovensko srčni krč ali prsna stiska, je znamenje bolezni koronarnih arterij oziroma motenj prekrvitve srčne mišice. Enačimo jo z občutkom neugodja v prsnem košu in sosednjih predelih telesa, ki nastane zaradi ishemije srčne mišice. Pomembno je, da se bolezen odkrije čim prej, saj potek bolezni in prognozo pacienta določata obseg in mesto prizadetosti koronarnih arterij ter prizadetost srčne mišice. Diagnozo AP postavimo na temelju pacientove pripovedi Nestabilna angina pektoris Nestabilna AP je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah, lahko tudi med pacientovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko velikost zapore spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek. Cilj zdravljenja je stabilizirati ranljivo aterosklerotično leho, odpraviti morebitne sprožilne dejavnike in zavreti rast tromba (Kocjančič et al., 2005b, str. 206). Nestabilna AP je urgentno stanje, ki zahteva hospitalizacijo zaradi spremljanja pacientovih življenjskih funkcij in takojšnega ukrepanja v primeru zapletov, ki ogrožajo pacientovo življenje. 12

20 6 STABILNA ANGINA PEKTORIS Stabilna AP je najpogostejša bolezen srca in ožilja, ki nastane zaradi motenj prekrvavitve srčne mišice. Srce za svoje delovanje potrebuje stalen dotok kisika, saj je poraba kisika v delujočem srcu velika: od 8 do 15 ml/ 100g tkiva. Srce dobiva kisik iz krvi po desni in levi koronarni arteriji, ki potekata po površini srca in s svojimi vejami prehranjujeta celotno srčno mišico (Verovnik, 2001, str ). Značilnosti stabilne AP je globoko, ne povsem jasno lokalizirano nelagodje v prsih in levi nadlahti, ki ga pri pacientu navadno povzroči fizični napor ali psihična obremenitev, ob počitku ali uporabi NTG pod jezik pa se poleže v petih do desetih minutah. O stabilni AP govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila (Bernhardt, 2002, str ). Tabela št. 1: Razdelitev AP glede na Kanadsko združenje za srce in ožilje 1. razred Bolečina prsih je le ob izjemnih telesnih naporih. 2. razred Bolečina prsih je le ob večjih telesnih naporih (hitra hoja, hoja po stopnicah, napor po jedi, mraz). 3. razred Bolečina v prsih je že ob manjših vsakdanjih aktivnostih (hoja m, vzpenjanje po stopnicah). 4. razred Bolečina v prsih je med vsako aktivnostjo, celo v mirovanju. Vir: Brunc in Gradecki (2009) Sprožilni dejavniki za AP Številne raziskave dokazujejo, da bolezen pospešuje veliko dejavnikov tveganja. Čim več jih nastopi hkrati, tem večja je ogroženost. Med te dejavnike prištevamo: 13

21 telesni napor, hoja navkreber, po stopnicah, košnja z ročno koso, odmetavanje snega in drugi podobni napori, čustva, npr. jeza, razburjenje, nemir, prevelik obrok hrane, hitre temperaturne spremembe okolja, nizka zunanja temperatura, razburljivi filmi ali športne tekme, spolni odnos, defekacija (Kocjančič, 2000a) Anamneza Pacienti podajajo anamnezo hude stiskajoče bolečino za prsnico, ki se lahko širi v vrat, spodnjo čeljust, obe rameni, zatilje, pleče, levo roko in nadlahti. Traja le nekaj minut, vsekakor ne več kot 20 minut. Najpogostejši sprožilni dejavniki so: fizični ali psihični napor, mraz in obilni obroki. Bolečina popusti v nekaj minutah mirovanja ali po pršilu NTG pod jezik. Občasno bolečino spremlja dušenje. Pri nekaterih pacientih lahko opazujemo ishemične spremembe v EKG-ju brez bolečin v prsnem košu Klinični pregled Pogosto dobra zdravnikova presoja pacientove anamneze zadostuje za diagnozo AP. Dodatne preiskave lahko potrdijo diagnozo AP in pomagajo, pri določanju stopnje bolezni; prognoze in načinu zdravljenja. Med preiskave, ki jih opravijo pri pacientih z AP sodijo: merjenje krvnega tlaka, frekvence, ritma in kvalitete perifernega pulza, telesne teže, višine in obsega pasu; tipanje prsnega koša (morebitna izključitev mišične kostne bolečine); 14

22 avskultacija vratnih in perifernih arterij; avskultacija srca: ugotavljanje srčnega ritma, srčnih tonov, prisotnost šumov na srcu; avskultacija pljuč: prisotnost pokov in piskov, ki so posledica zastoja na pljučih zaradi srčnega popuščanja. Pri začetni obravnavi pacienta z stabilno AP ločimo tudi osnovne krvne preiskave: krvno sliko, krvni sladkor, elektrolite, plinsko analizo arterijske krvi in vrednosti troponina (Sinkovič, 2003) Diagnostične preiskave pri stabilni AP Za odkrivanje AP obstaja več diagnostičnih preiskav, kot so: standardni elektrokardiogram (EKG), rentgenski posnetek prsnih organov, obremenitveno testiranje, ultrazvočni pregled srca (ehokardiografija), obremenitvena ehokardiografija, scintigrafija srca s talijem (SPECT), holterski monitoring (24 urno snemanje EKG-ja), koronarografija z morebitno perkutana koronarna revaskularizacija (PCI) Elektrokardiogram EKG Je grafični zapis električne aktivnosti srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem 15

23 telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli na telesni površini (Jeretin, 2005). EKG je najpogostejša neinvazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja in ga ovrednoti Obremenitveno testiranje Obremenitveno testiranje je neinvazivna preiskava, s katero ocenjujemo sposobnost pacienta za dinamične obremenitve. S to preiskavo, pri fizični obremenitvi, na kolesu ali tekočem traku sprotno snemamo EKG, merimo krvni tlak in frekvenco srčnega utripa. Pri pacientu z obremenitvijo izzovemo povečano potrebo po kisiku v organizmu, kar povzroči povečano srčno delo. Dvigne se krvni tlak in pulz, poveča se poraba kisika v srčni mišici. Ko zaradi različnih razlogov ponudba ne ustreza potrebi, pride do pomanjkanja kisika v srčni mišici, kar izzove simptome bolečine in spremembe v EKG-ju. Telesno zmogljivost se ocenjuje s celotno telesno ali ventilacijsko porabo kisika. Pravilna izvedba testa je ključna za pacientovo varnost in za pridobivanje rezultatov. Pacient mora biti duševno in telesno pripravljen na test. Ob določenih znakih moramo obremenitev prekiniti npr. pri močni bolečini v prsih, hudih motnjah ritma, padcu ali porastu srčne frekvence, nenadni dispneji, splošni izčrpanosti in motnjah zavesti. V primeru zapletov pri obremenitvenem testu morajo biti na voljo oprema in usposobljen tim za TPO in defibrilacijo (Jeretin, 2005). 16

24 6. 7 Perfuzijska scintigrafija miokarda (SPECT) Je preiskava pri kateri z uporabo radioaktivno označenih snovi ugotavljamo motnje v prekrvavitvi srčne mišice. Najprej pacienta obremenimo, ob koncu obremenitve se mu vbrizga kontrastno sredstvo- radiofarmak, ki se kopiči v miokardu. Kopičenje se izmeri s pomočjo gama kamere. Na mestu dobre prekrvavljenosti je kopičenje intenzivno, na mestu ishemije je kopičenje slabo, na mestu infarktne brazgotine pa ga ni. Postopek snemanja se ponovi še v mirovanju in iz razlike med kopičenjem izotopa pri obremenitvi in v mirovanju, se oceni obseg ishemije v srčni mišici. 7 ZDRAVLJENJE PACIENTA S STABILNO ANGINO PEKTORIS Zdravljenje pacientov s stabilno AP je kompleksno. Z določenimi ukrepi lahko pacientu omilimo njegove težave, izboljšamo življenjsko prognozo in zaustavimo napredovanje koronarne ateroskleroze. Zdravljenje pacientov s stabilno AP mora biti individualno. Zdravljenje obsega splošne ukrepe in izobraževanje pacientov, ustrezno medikamentozno zdravljenje ter revaskularizacijo zožene arterije s pomočjo balonske dilatacije (z stentom) in kirurške revaskularizacije (CABG). 7.1 Splošni ukrepi in izobraževanje pacienta Zdravljenje pacienta s stabilno AP mora biti individualno. Na začetku zdravljenja mu moramo pojasniti njegovo stanje in ga opozoriti na možne nevarnosti. Priporočljive so dinamične vaje, odsvetujemo pa izometrične napore. Pacientu svetujemo: 17

25 opustitev kajenja, zmerno telesno aktivnost, zmanjšanje telesne teže, izogibanje stresnemu življenjskemu slogu, ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni, zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, omejitev soli v prehrani (Tišler, 2009). Opustitev kajenja Pacientu je potrebno razložiti, da se po opustitvi kajenja utegne povečati telesna teža, vendar so dobrobiti opustitve kajenja daleč večje od škode, ki jo povzroči povečanje teže. Računa se, da v Sloveniji zaradi tobaka vsako leto umre približno ljudi. Kronična obstruktivna pljučna bolezen, bronhitis in bronhialna astma so skoraj obvezni spremljevalci kajenja. Opustitev kajenja prinaša korist že nekaj minut po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Že po 20 minutah se umiri srčni utrip in se zniža krvni tlak. Po nekaj urah se začne zniževati količina ogljikovega monoksida v krvi. Po enem dnevu se zmanjša verjetnost za srčni napad. Po nekaj tednih se izboljša pljučna funkcija, izboljša se prekrvavitev. Nato se umiri kašelj in težka sapa. Pomembno je, da se tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj po 15 letih izenači s tveganjem nekadilcev (Keber, 2005, str ). Poleg individualnega svetovanja pri opuščanju kajenja, ki jo izvajajo zdravniki in medicinske sestre v zdravstvenih ustanovah, so se kot pomoč pri opuščanju kajenja dobro obnesle skupinske oblike dela. Ene od njih je delavnica Da, opuščam kajenje, nekoliko modificirana oblika programa, ki so ga na podlagi izkušenj in strokovnega znanja razvili strokovnjaki za promocijo znanja v Kanadi. 18

26 Sprememba življenjskega sloga Medicinske sestre in zdravniki morajo pacienta že v času bolnišničnega zdravljenja izobraževati in mu na razumljiv način razložiti osnove koronarne bolezni. Pomembno je poudariti, da je njegova prihodnost v njegovih rokah, saj z zdravim življenjskim slogom lahko pomembno zmanjša verjetnost ponovnih koronarnih zapletov. Pri pacientih z arterijsko hipertenzijo so potrebne redne kontrole krvnega tlaka. Pri pacientih z zvišanimi krvnimi maščobami je potrebna ustrezna sprememba prehrambenih navad in če ta ne zadostuje, še medikamentozno zdravljenje. Pacienti z že znano sladkorno boleznijo potrebujejo ustrezno dieto, dobro kontrolo krvnega sladkorja. Vsekakor je nujna redna in zmerna telesna aktivnost. Ustrezna telesna teža Pacientom z normalno telesno težo svetujemo način prehranjevanja, ki je značilen za mediteranske države z bogatim uživanjem zelenjave, sadja, rib in perutnine. Intenzivnost prehranskih sprememb je odvisna od celokupne ravni holesterola LDL in drugih lipidov v krvi. Ljudem s čezmerno telesno težo priporočamo izgubo odvečnih kilogramov. Pri oceni teže uporabljamo indeks telesne mase (ITM). Če je ta večji ali enak 30, poveča tveganje za ISB in prezgodnjo smrt. Strategija zniževanja telesne teže naj obsega naslednje ukrepe: izogibanje nezdravim razvadam, predvsem uporabi nasičenih maščob, izdelava prehranskega načrta, uživanje manj slane hrane (eno čajno žličko soli na dan), program telesne aktivnosti. Zniževanje prekomerne telesne teže je zahtevna in dolgotrajna naloga, ki temelji na odnosu vnosa in porabe kalorij. Zelo so pomembne tudi majhne, vendar dolgoročne spremembe v načinu življenja, ki bodo pomagale znižati in predvsem ohraniti ustrezno telesno težo, ki 19

27 bo prispevala zmanjševanju tveganja za IBS in njenih zapletov. Pacientom Z ITM nad 25 kg/m² se svetuje postopno hujšanje, v prvih 6 mesecih približno 10 % začetne telesne teže. Prekomerno uživanje alkoholih pijač Preveč alkohola poškoduje srčno mišico, poviša krvni tlak in vodi k prekomerni teži. Alkohol preprečuje proces ateroskleroze in nastajanje krvnih strdkov, ki mašijo srčne žile. Povzroča zvišanje količine "dobrega" HDL holesterola v krvi, ki v nasprotju s "škodljivim" LDL holesterolom zavira aterosklerotični proces na žilni steni. Paul Ridker iz Harwarda je ugotovil, da alkohol vzpodbuja celice na stenah srčnih arterij k izdelavi snovi s sposobnostjo raztapljanja krvnih strdkov. Vendar je potrebno poudariti, da alkohol varuje srce v zmernih količinah, kar pomeni 2 kozarca vina na dan, steklenico piva ali 1/2 dl dobrega žganja, oz. viskija dnevno. Pomen telesne aktivnosti Glede na izide testiranja opredelimo sestavne dele programa aerobne dejavnosti. Pacientom se priporoča minut, 3-5 krat na teden telesne vadbe. Najbolj priporočljivo je gibanje na svežem zraku: hitra hoja, kolesarjenje, plavanje itd.. Te dejavnosti so aerobne in spodbujajo delovanje pljuč in srca. Stopnjo obremenitve se mora prilagoditi obremenitvenemu testiranju, ki se opravi v bolnišnici pred rehabilitacijo. Dobri kazalci telesne zmogljivosti sta stopnja zadihanosti in frekvenca srčnega utripa med obremenitvijo. Po posvetu z zdravnikom, se pacientu odredi stopnja dovoljene obremenitve. Vadba okrepi srce, zmogljivejše srce pa je stabilnejše, zato je verjetnost, do bo prišlo do motenj v njegovem delovanju manjša. Telesna vadba povzroča številne spremembe v srčno-žilnem sistemu, kateri skupni učinek vodi k večji telesni zmogljivosti in k manjši porabi kisika v srčni mišici za isto delo. Pri naporu se zaradi izdatnejšega krčenja srčne 20

28 mišice poveča minutni srčni volumen, večji utripni volumen za isto količino iztisnjene krvi v minuti pri naporu pa posledično zmanjša frekvenci srčnega utripa. Pri aerobni vadbi se zmanjša količina maščob v krvi, poveča se raven koristnega holesterola (HDL) in zmanjša nagnjenost k tvorbi krvnih strdkov v žilah. Redna fizična aktivnost prispeva tudi k normalizaciji krvnega tlaka. Izobraževanje Namen obravnave pacienta z boleznimi srca in ožilja je zmanjšanje celotnega srčnožilnega tvegana, kar dosežemo s pravilnim načinom izobraževanja pacienta v smeri zdravega načina življenja, v katerega spadajo zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja, opustitev čezmernega uživanja alkoholnih pijač, telesna neaktivnost, nepravilna prehrana, z nadzorom nad krvnim tlakom in pravilnim načinom jemanja predpisanih zdravil. Zdravstveno vzgojne delavnice V zdravstveno vzgojnih centrih potekajo preventivni promocijski programi skupin od leta 2000 po vsej Sloveniji. Program CINDI Slovenija se zavzema za ohranitev in krepitev zdravja ter bolj kakovostno življenje. Prizadeva si tudi za zmanjšanje dejavnikov tveganja za razvoj nalezljivih kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol, zvišan sladkor v krvi, povišana telesna teža, telesna nedejavnost, kajenje, stres. Njihove dejavnosti so usmerjene v izobraževanje udeležencev, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter aktivno pomagajo posameznikom pri ohranjanju zdravja ali spremembah življenjskega sloga. 21

29 Pomen in cilj izobraževanja pacienta s srčno žilnim obolenjem Pomen izobraževanja pacienta je, da se bo naučil in spoznal, kaj je narobe in kaj prav. Znal se bo obvarovati ali preprečiti nastanek bolezni. Pravočasno bo spoznal svoje razvade in se zavedal pomena zdravega načina življenja. Cilji izobraževanja pacienta s srčno-žilnim obolenjem so: spodbuditi pacienta k zdravemu načinu življenja in spremembi prehranskih navad; zmanjšati najpogostejše dejavnike tveganja (kajenje, nepravilna prehrana, stres, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, telesna neaktivnost); preprečiti nastanek bolezni in njihovo poslabšanje v primeru že prisotne bolezni. 8 KORONARNA ARTERIOGRAFIJA (KORONAROGRAFIJA) Je rentgenska diagnostična metoda, s katero prikažemo votline srca in srčnih žil s pomočjo kontrastnega sredstva, ki ga vbrizgamo skozi kateter. Ponavadi je sprememb na koronarnem žilju več in se pokažejo v širokem spektru od manjših nepravilnosti na robovih arterij preko zožitev raznih stopenj do zapore ene ali več arterij. Preiskavo opravimo takoj oziroma čim prej, ko sumimo na AMI. V primeru nestabilne AP in NSTEMI najprej ocenimo tveganje v prvih 24 urah in se odločimo za poseg, če je ta potreben Koronarni revaskularizacijski ukrepi Postopki obnove pretočnosti žil so pri zdravljenju stabilne AP potrebni vedno, kadar težav ne moremo obvladovati z zdravili. Poznamo dve metodi, perkutana koronarna revaskularizacija (PCI) ter kirurško koronarna revaskularizacija (CABG). 22

30 8.2 Perkutana koronarna revaskularizacija- PCI Je standardna, nekirurška metoda invazivnega zdravljenja obstruktivne koronarne bolezni. PCI je poseg v svetlino žile, ki omogoča področno povečanje pretoka. S pomočjo balonskega katetra raztrgamo aterosklerotični plak in tako odpravimo zožitve na prizadeti arteriji. Na mesto: zožitve vstavimo žilno opornico- stent. 8.3 Kirurška koronarna revaskularizacija (CABG) Kirurška koronarna revaskularizacija je metoda zdravljenja obstruktivne koronarne ateroskleroze. Z žilnim obvodom dosežemo, da v prizadeto koronarno arterijo priteka dovolj krvi za nemoteno delovanje srca. CABG praviloma odpravi stenokardične bolečine, izboljša fizično zmogljivost, kvaliteto življenja in preživetje teh pacientov. Indikacije za CABG pri IBS sta praviloma obstrukcija debla leve koronarne arterije in večžilna koronarna bolezen. 23

31 9 REHABILITACIJA PACIENTA Rehabilitacija je vsota ukrepov, ki so potrebni, da se pacientu kar najbolj povrne telesno, duševno in socialno ravnovesje, ki mu omogoča ponovno vključitev v domače in delovno okolje, hkrati pa ima nalogo, da zaustavi, stabilizira ali upočasni napredovanje bolezni in izrablja vse preventivne mere, da se podaljša življenje in izboljša njegova kvaliteta, zmanjša umrljivost in obolevnost (Andročec, 2010). Rehabilitacija srčno-žilnega pacienta obsega različne medicinske storitve, s pomočjo katerih pacient, po končanem bolnišničnem zdravljenju, ponovno vzpostavi telesno, duševno in socialno ravnovesje, ter se kar najhitreje spet zadovoljivo vključi v družinsko in delovno okolje. Rehabilitacija je individualna, celovita, neprekinjena in doživljenjska. Je nadzorovan, medicinsko voden program. Začne se v bolnišnici, nadaljuje ambulantno in nato doživljenjsko doma ali v lokalni skupnosti. Primerna je za vse srčne paciente. 9.1 Vloga koronarnega kluba Koronarni klubi so prostovoljna združenja, ki skrbijo za izvajanje doživljenjskega programa preventive in rehabilitacije pacientov z boleznimi srca in ožilja. Preventiva in rehabilitacija je v skrbi za srčnega bolnika kontinuiran proces, ki vsebuje programe sekundarne preventive, ki omogoča regulacijo dejavnikov tveganja in preprečujejo nadaljnje bolezni in ponavljanje srčnih napadov. Programi dela v koronarnem klubu so zelo pestri, za vključitev je potreben predhoden pregled pri kardiologu. Pomembno preventivno vlogo predstavljajo različna strokovna predavanja, vaje za premagovanje stresa, delo s svojci, srečanja z drugimi koronarnimi klubi, letovanja. S tem se povečuje kvaliteta življenja, izmenjava izkušenj ter dodatna medsebojna podpora. 24

32 10 VLOGA MEDICINSKE SESTRE Vloga medicinske sestre pri pacientu, ki oboleva za angino pektoris, je zelo pomembna. Je svetovalka pacientu, kar pomeni da mu svetuje kaj storiti ob pojavu bolečine za prsnico, obvesti zdravnika o zdravstvenem stanju pacienta ter ustrezno ukrepa. Medicinska sestra v negovalni enoti kardiološkega oddelka deluje kot organizatorka, načrtovalka in izvajalka zdravstvene nege. Odgovorna je za negovalni proces in za proces dodelitve pacienta članom negovalnega tima, za zagotavljanje kontinuirane zdravstvene nege. V dogovorjenem obsegu deluje in sodeluje diagnostično- terapevtskem procesu v sodelovanju z zdravnikom. Naloge medicinske sestre so: seznanjanje celotne populacije z aktualnimi zdravstvenimi problemi in aktivnostmi za ohranjanje in izboljšanje zdravja; poučiti o zdravem načinu zdravja; opazovanje in odkrivanje specifičnih odstopanj od zdravja pri rizičnih skupinah pacientov, opazovanje in odkrivanje simptomov bolezni pri pacientu; opazovanje in odkrivanje reakcij na bolezen pri pacientu in odkrivanje ovir na fizičnem, duševnem in socialnem področju; skrb za uresničevanje pravic pacientov; obveščanje in obravnava pacienta glede bivanja v ustanovi, sodelovanja pri zdravljenju, pravic in dolžnosti pacienta, nalog, funkcij in strokovnosti poklicnih delavcev v zdravstvu ter raziskav v zdravstveni negi; informiranje pacientov o sestavi in delovanju zdravstvenega varstva; zagotavljanje zdravstvene nege pacienta s posebnim poudarkom na zdravstveni vzgoji; svetovanje glede dejavnosti zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999); promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja; organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege; vodenje negovalnega tima; 25

33 izvajanje zdravstvene nege po procesni metodi dela; sodelovanje v procesu zdravljena v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov; spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje; interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta; ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti; pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra; raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti (Železnik et al., 2008) Procesna metoda dela v zdravstveni negi Pacienti, ki obolevajo za boleznijo srca in ožilja, oz. AP, so običajno sprejeti na kardiološki oddelek. Na tem oddelku imajo neprestani nadzor tisti, ki so zboleli za AP, ter je diagnoza potrjena. Nameščeni so na monitor, tako imajo neprestano merjenje vitalnih funkcij in vseskozi se opazuje njihovo zdravstveno stanje. Ob pojavu ponovne bolečine pa se ustrezno ukrepa, glede na navodila zdravnika. Prva faza: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi pacienta z AP Pacienta, ki je pripeljan na oddelek sprejme medicinska sestra, ga odpelje v sobo, namesti v posteljo in priklopi na monitor. Pouči ga o uporabi zvočne signalne naprave v primeru potrebe po intervenciji. Prvi stik medicinske sestre z pacientom je zelo pomemben. Mora biti sproščen, prijazen in na voljo mu mora biti za podajanje informacij, da ji bo pacient zaupal zdravstvene težave ter druge podatke, ki jih potrebuje v procesu zdravstvene nege. Obravnava medicinske sestre zajema: opazovanje pacienta, njegovo mimiko obraza, bolečino v prsnem košu, težko dihanje, 26

34 pridobitev pacientovih osnovnih podatkov, pridobitev podatkov o dosedanjih boleznih, pridobiti podatke o boleznih ožjih svojcev, pridobiti podatke o tem, kdaj je bil nazadnje v bolnišnici, na podlagi razgovora skuša čim več izvedeti o njegovem načinu življenja, poklicu, ki ga opravlja. Na podlagi podatkov pride medicinska sestra do negovalnih diagnoz, ki kot rezultat sistematičnega zbiranja in analize določajo potrebe po negovalnih intervencijah. Druga faza: načrtovanje zdravstvene nege Načrtovanje zdravstvene nege je druga faza v procesu. Tukaj si postavimo cilj in načrt negovalnih intervencij s katerimi bomo ta cilj dosegli. Cilji so sledeči: pacientu bo po aplikaciji zdravila bolečina popustila ali izzvenela, pacient bo v boljši psihofizični kondiciji, strah pacienta bo odpravljen, pacient bo manj prizadet. Tretja faza: izvajanje zdravstvene nege Izvajanje zdravstvene nege je uresničitev prvih dveh faz v procesu zdravstvene nege: pacienta na oddelku sprejme medicinska sestra, stanje pacienta razbere iz dokumentacije, ki jo je prinesel s sabo, na podlagi zapisanega v sprejemni dokumentaciji, razgovora s pacientom in njegovim zdravstvenim stanjem se odloči kam bo namestila pacienta, po predhodnem naročilu zdravnika priključi pacienta na monitor, ki omogoča opazovanje srčnega ritma in izmeri ostale vitalne funkcije, nato opravi negovalne intervencije, ki jih predhodno naročil zdravnik: - pregled prehodnosti intravenozne kanile, - odvzem krvi ter pregled laboratorijski izvidov, 27

35 - v primeru bolečine, po odredbi zdravnika, aplicira zdravilo in ostalo predpisano terapijo, - opravi posnetek 12- kanalnega EKG- ja, - po naročilu zdravnika mu namesti masko, po kateri pacient dobiva dotok kisika, - namesti ga v ustrezen položaj (vzdignjeno vzglavje), - pacientu razloži na razumljiv način vse o njegovi bolezni ter o preiskavah, ki jih dela pri njemu. Četrta faza: vrednotenje zdravstvene nege pacienta z angino pektoris Z vrednotenje dobimo povratno informacijo, ki nam daje možnost, da spoznamo tudi druge potrebe pacienta. Na podlagi vseh treh faz, lahko načrt zdravstvene nege ovrednotimo. Pri pacientu ocenimo lahko njegovo psihofizično stanje (ugotovimo ali je bolečina za prsnico popustila,..). Opazujemo okolico vbodnega mesta, možnost prisotnosti hematoma. Po izmerjenih vitalnih funkcijah lahko ugotovimo,če je krvni tlak v mejah normale. Glede na cilje, ki smo si jih zadali v drugi fazi lahko ugotovimo, koliko se je pacientovo zdravstveno stanje stabiliziralo. 28

36 11 RAZISKAVA 11.1 Namen Namen diplomskega dela je bil, predstaviti AP, ter z anonimno anketo ugotoviti, kako so pacienti seznanjeni s potekom bolezni, ter ugotoviti ali so zadovoljni z delom medicinskih sester in zdravnikov na Kardiološkem oddelku SB Celje Cilji Predstaviti AP, predstaviti vlogo medicinske sestre pri pacientu z AP, ugotoviti, ali so pacienti seznanjeni z diagnostičnimi terapevtskimi postopki, ki jih opravljajo pri njih, ugotoviti, ali so pacienti pripravljeni spremeniti način življenja Raziskovalna vprašanja Ali pacienti poznajo AP? Ali pacienti vedo, kaj je koronarografija? Ali se zdravniki dovolj pogovorijo z pacientom ter ga poslušajo? Ali so pacienti pripravljeni spremeniti neustrezen življenjski slog? 11.4 Opredelitev populacije Diplomsko delo je raziskovalno delo, ki vključuje obolele za srčno žilnim obolenjem. Anketa je bila opravljena na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje (SBC) ter v enoti intenzivne nege SBC. Anketo so reševali predvsem psihofizično stabilni pacienti. Razdelili smo 50 anket, nazaj smo dobili rešenih vseh 50 anket. 29

37 11.5 Opis raziskovalne metodologije in metod Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili študij ustrezne literature, iskanje literature po bazah podatkov (Cobiss, Google Books, Medline, PubMed). Na zadetek angina pektoris smo dobili zadetkov. Uporabili smo kvalitativno metodologijo z odprto metodo zbiranja podatkov (anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in zaprtega tipa). Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo in grafično prikazanostjo. Rezultati ankete so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2003 in Microsoft Office Excel Raziskovalni vzorec Raziskovalni vzorec je zajemal 50 pacientov, ki so bili hospitalizirani na kardiološkem oddelku SBC Raziskovalno okolje Anketiranje smo izvedli v SBC na Kardiološkem oddelku. Za izvajanje anketiranja smo pridobili soglasje vodstva SBC ter soglasje komisije za etična vprašanja na Fakulteti za zdravstvene vede Maribor. Prav tako smo pridobili soglasje udeležencev anketiranja Etični vidik Vsak sodelujoči v raziskavi je bil seznanjen z vsebino in namenom raziskovanja. Prav tako je bil seznanjen, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter, da ima pravico odklonitve sodelovanja. 30

38 Upoštevan je bil etični vidik izdelave diplomskega dela, kar pomeni, da so podatki aktualni, verodostojni in uporabljeni v namen izdelave diplomskega dela ter da posamezniki ne bodo prepoznani v nobenem dokumentu. Diplomsko delo je samostojno delo, ki smo ga izvedle v skladu z navodili priprave Predpostavke in omejitve raziskave Najpomembnejše vprašanje, ki ga je potrebno definirati je, kaj sploh je AP. Pri raziskavi smo se omejili na paciente, ki so bili hospitalizirani na Kardiološkem oddelku SBC ter intenzivni enoti SBC. Pri raziskavi smo predpostavljali da bodo anketiranci velikem številu poznali, kaj je sploh AP, ter da bodo ob bolečini za prsnico znali pravilno ukrepati. Predpostavljali smo tudi, da se bodo pacienti odzvali na anketiranje v sklopu naše raziskave ter da nam bodo odgovarjali iskreno. 31

39 12 REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA Graf 1: Povprečna starost in spol anketiranih Vaša starost in spol? starost spol moški ženske Povprečna starost je bila 55 let za moške in 67 let za ženske. Moških je bilo 35 (70 %), žensk pa 15 (30 %). Graf 2: Odstotek pacientov, ki vedo, kaj je AP Ali veste kaj je angina pektoris? 15% 12% 73% DA NE DELNO 36 (73 %) anketirancev je vedelo kaj je AP, 8 (15 %) jih ni vedelo in 6 (12 %) je vedelo o AP zelo malo. 32