A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom vsi, ki smo zaposleni v arhivih. Lep primer staranja naj

Transcription

1 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) UDK (UDC): :004.5/.6 Aleksander Lavrenčič * ALTERNATIVNE MOŽNOSTI UPORABE ARHIVSKEGA GRADIVA TERAPIJA ZA POMOČ STAROSTNIKOM Izvleček: Zakaj gradivo digitalizirati in omogočiti preprost dostop do njega? Lahko naštejemo potrebe za digitalizacijo, lahko pa razmislimo tudi o drugih priložnostih za uporabo gradiva, ki ga ponuja digitalizacija. V Evropski uniji so razvili nekaj uspešnih terapij za lajšanje posledic demence in Alzheimerjeve bolezni. Med terapijami, ki uporabljajo dosežke visoke tehnologije, najdemo tudi terapije, ki uporabljajo digitalizirano arhivsko gradivo. Na Nizozemskem je Waag Society razvila pohištvo»storytable«, ki je posebej prirejeno za delo s starostniki. Na mizi, pripovedovalki zgodb, si lahko ogledajo različno arhivsko gradivo in zgodbam dodajajo tudi svoje komentarje. Namen projekta je izboljšanje kakovosti življenja v domovih za starostnike in upokojence. Starostnikom in raziskovalcem lahko pomaga tudi uporaba avdiovizualnega gradiva v projektu EUscreen. Razmisliti pa moramo tudi o tem, da so lahko naše stare igrače vir spominov na otroštvo in zdravilo, ki bo lajšalo naše težave v starosti. Ključne besede: arhivistika, televizijski arhivi, starostniki, demenca, Alzheimerjeva bolezen, gerontologija, EUscreen. Abstract: Alternative Options of Using Archives Therapy for Elderly People Why do we digitize archives and make them accessible? Here we can enumerate several needs for digitization or we can also think about other options of their use, which digitization enables. In the European Union several effective therapies, which help people who suffer from the Parkinson s disease and dementia. Among these therapies are also some which use digitized audiovisual archives. The Holland Waag Society developed "Storytable", a piece of furniture, which is specially designed for elderly people. They can activate historical features and view them on integrated screens. The purpose of the Storytable is to increase the quality and enjoyment of life in retirement and residential homes. Storytable users can also add their own comments or stories to the content. The same is with audiovisual materials, which are used in the EUscreen project. EUscreen could be used as a repository for longitudinal medical data. We must not forget that the toys can help in some therapies and we should keep them and they will return our memories some day. Key words: archives, audiovisual archives, television, elderly people, dementia, Alzheimer's disease, gerontology, EUscreen. Zakaj digitalizirati avdiovizualno gradivo? Osnovne odgovore navadno obesimo na pet prstov: varnost, hramba, uporaba v produkciji, lažji dostop do gradiva in zmanjšanje stroškov dela. Poleg osnovnih možnosti nam digitalizacija ponuja široko paleto drugih izbir in ena izmed teh je, da digitaliziramo gradivo zase. Na vseh dosedanjih srečanjih v Radencih smo razpravljali o staranju gradiva in bili s tem tako zaposleni, da nismo opazili lastnega staranja. Staramo se vsi ljudje na svetu in tudi * Aleksander Lavrenčič, arhivski svetovalec, vodja oddelka za arhiviranje in dokumentacijo TV Slovenija, Kolodvorska 2, SI-1550 Ljubljana, Slovenija. 505

2 A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom vsi, ki smo zaposleni v arhivih. Lep primer staranja najdemo na RTV Slovenija. Skupaj s celotno hišo se staramo tudi arhivski delavci. V letu 2003, ko sem izpolnjeval prvo anketo EBU o tehnični opremljenosti in kadrovski sestavi arhiva, smo spodnji prag kategorije starosti od 30 do 39 let prestopili trije zaposleni. Ko bodo letos v čast in slavo minulemu letu zapokali šampanjci, pa bomo zapeli slovo dvema kategorijama starosti:»do 30 let«in»do 40 let«(skupine»do 20 let«ne bom niti omenjal). Tudi v celotni televizijski hiši bodo po nekaj desetletjih, ko so črno-bele čase zamenjali barvni, kmalu prevladali sivo-beli časi. Rajši pozabimo na rahlo strašljivi uvod in pesimistično napoved prihodnosti brez pravilno izvedene pokojninske reforme in jasne zaposlitvene strategije. Kaj naj torej storimo, da bi po svojih najboljših močeh pomagali tudi sami sebi, saj bomo v prihodnosti tudi sami potrebovali pomoč? V tujini s pomočjo digitaliziranega arhivskega gradiva pomagajo starostnikom, ki so oboleli za Alzheimerjevo boleznijo oziroma imajo težave z demenco. Terapija pomaga pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo. V nekaterih domovih za starostnike so namestili posebno pohištvo z monitorji, okrog katerega se zbirajo varovanci domov. To druženje omogoča varovancem lažje ponovno socialno vključevanje. O uporabi posebnega pohištva oziroma terapije za starostnike s pomočjo avdiovizualnega gradiva sem prvič slišal leta 2007 v Hilversumu na Nizozemskem, na alternativno možnost uporabe arhivskega gradiva v te namene pa je opozoril dr. John Ellis na konferenci EUscreen v Rimu. 1 Ko sem dobil v roke 2 še zloženko slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčice, sem se odločil, da se bom nekoliko bolj poglobil v omenjeni problem in v rešitev le-tega. K temu je veliko prispevalo tudi to, da je avdiovizualno gradivo, kot je dejal dr. John Ellis, za to posebej primerno. Televizija je namreč predstavljala pomembno vlogo v našem življenju od začetka 60. let 20. stoletja. Kaj torej je Alzheimerjeva bolezen in kaj je starostna demenca? Evropsko poročilo o Alzheimerjevi bolezni z dne pravi, da živi v Evropi 5,7 milijona ljudi med štiridesetim in osemdesetim letom starosti, ki so oboleli za demenco ali Parkinsonovo boleznijo. Znanstveniki pričakujejo, da se bo s staranjem prebivalstva to število v naslednjih štiridesetih letih povzpelo na deset milijonov obolelih. Zato raziskovalci proučujejo možnosti, kako tem ljudem zagotoviti neodvisnost in kakovostno raven življenja na njihovih lastnih domovih. 3 Demenca je bolezen, povezana z motnjami spomina, ki se sčasoma slabša; bolezen torej napreduje, duševne zmožnosti bolnika pa se zmanjšujejo. Pri bolnikih je navadno najbolj opazno slabšanje spomina oziroma nastajanje spominskih lukenj, bolniki pa imajo lahko tudi težave z govorom, razumevanjem in presojo. Te težave so posledica zmedenosti zaradi poslabšanja zaznavanja kraja in časa. Človekova sposobnost za opravljanje vsakodnevnih opravil se izrazito zmanjša, demenca zato prizadene osebnost, razpoloženje in vedenje osebe. Oseba, prizadeta z demenco, se težko vključuje v okolje in se sčasoma iz skupnosti vedno bolj umika John Ellis, professor of media arts Royal Holloway University of LondonWhy Digitise and Make Available? What Is All This For? Uporabljam stari izraz. Pravilno bi bilo, da sem zloženko dobil na monitor, saj jo lahko najdete na spletni strani Publication Europe s infomation society newsroom, cf/news.cfm?item_type=library&item_subtype=audiovisual. 506

3 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) Zavedati se moramo, da bolezen ne izbira. Lahko prizadene vsakogar izmed nas. Najpogostejša vzroka demence sta Alzheimerjeva bolezen in možganska kap. 4 Druge bolezni so redkeje vzrok demence. Slabšanje spomina in zmedenost se lahko pojavita tudi zaradi alkohola, depresije, neželenih učinkov zdravil, telesne bolezni ali drugih stanj. Pri zdravljenju je pomembno, ali je za slabšanje spomina in zmedenost kriv kateri od teh dejavnikov, saj zdravljenje lahko odpravi ali ustavi upadanje duševnih zmožnosti. Medtem ko je večina bolezni, ki se izražajo s simptomi demence, napredujočih, so nekatera stanja ozdravljiva. Nekaterim ljudem s simptomi demence torej lahko delno ali celo popolnoma odpravimo simptome, če smo odkrili ozdravljiv vzrok zanje. Najpogostejša potencialno ozdravljiva vzroka za demenco sta depresija in neugodno medsebojno delovanje (interakcija) med zdravili. Prav zato je pomembno, da poiščemo tudi druge terapije zdravljenja, ki ne bi imele stranskih učinkov. 5 Pri zdravljenju demence oziroma lajšanju simptomov bolezni velikokrat pomagajo sodobne elektronske naprave, ki jih razvijajo v posameznih projektih. V projektu Rosetta so se osredotočili na razvoj»inteligentnega okolja«, ki pomaga pacientom pri njihovem vsakdanjem življenju. Izpopolnjeni sistem za zgodnje zaznavanje (Early Detection System) zazna nepravilne spremembe pri obnašanju pacientov in sproža alarm za posredovanje. Bolnikom, ki pri morebitnem padcu obležijo na tleh, ni potrebno več ur čakati na pomoč. Drugi sistem,»short Term Monitoring«, ki so ga razvili na Nizozemskem, tudi pomaga ljudem z demenco pri njihovih vsakdanjih opravilih.»touch screen«pomaga z alarmom, ki se sproži, ko mora bolnik zaužiti obrok. Pričakujemo lahko, da bodo zdravstvene in oskrbovalne ustanove uporabljale moderno tehnologijo pri svojem delu, saj bodo tako omogočile bolnikom bolj samostojno življenje, hkrati pa znižale stroške svojega delovanja. Tehnologija je navzoča pri pomoči bolnikom tudi z uporabo avdiovizualnega gradiva Kaj je Alzheimerjeva bolezen? Alzheimerjeva bolezen se pojavi, ko določene celice v možganih nehajo delovati. Začne se v predelu možganov, ki je odgovoren za pomnjenje. Ko se okvare večajo, se stanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo slabša. Za večino bolnikov je ta proces počasen, za nekatere pa je lahko tudi hiter. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo živijo povprečno 8 od 10 let po postavitvi diagnoze. Nekateri pa tudi 20 let in več. Vzrok za Alzheimerjevo bolezen še ni znan. Možnost, da nekdo postane dementen, se poveča s starostjo oziroma prisotnostjo demence v družini. Zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni še nimamo, imamo pa taka, ki upočasnijo napredovanje bolezni ali izboljšajo simptome. Kaj je žilna demenca? Žilno demenco povzroči kap ali serija kapi (poslabšanje krvnega dotoka do določenega predela možganov) in je lahko povezana s povišanim krvnim tlakom, povišanim holesterolom, sladkorno boleznijo in nekaterimi boleznimi srca. Prizadene lahko različne dele možganov, od Alzheimerjeve bolezni se razlikuje po hitrem nastopu in nenadnih poslabšanjih. Umska prizadetost je odvisna od predelov, ki so prizadeti. Demenca informacije za starejše bolnike in njihove svojce (zloženka izobraževalna knjižica, uredila asist. Tonka Poplas Susič, dr. med.) Na spletni strani Spominčice najdete tudi druge oblike pomoči: Spominčica, februar 2009, Nataša Đurić Šemrl, Helena Sečko, Živali kot del terapije s starejšimi. Obiski živali imajo vsesplošni pomirjevalni učinek, povečajo pa tudi občutek skupinske pripadnosti. Aktivnosti s terapevtskimi psi bolnike razvedrijo, jim preženejo misli na bolezen in jim s tem pomagajo, da lažje prestanejo zdravljenje. Vlasta Petraš, Skupina regratova lučka (iz Metlike), Spominčica, april 2009, str. 7. Skupina nudi pravo pomoč, kajti članice pravijo, da jim je olajšala sprejemanje demence in jim pomagala prebroditi marsikatere težave in krize. Marko Pišljar, Simptomatska teorija (izvleček): V oskrbi bolnika z demenco je osrednjega pomena ustrezno zdravljenje vedenjskih in čustvenih motenj. S primernim psihosocialnim pristopom se lahko izognemo preveliki uporabi psihofarmakov. Pri starejših bolnikih je zaradi sprememb v presnovi ter povečane občutljivosti za stranske učinke potrebna pri uporabi zdravil posebna pozornost. Z uporabo antipsihotikov lahko pri bolniku z demenco uspešno zdravimo psihotične simptome in agitiranost. Anksioznost ali blago agitiranost lahko hitro zmanjšamo s kratko delujočimi benzodiazepini. V zdravljenju depresije pri bolniku z demenco priporočamo uporabo zaviralcev ponovnega privzema serotonina. Potrebno se je izogibati polipragmaziji, ker bistveno povečuje možnost pojavljanja zmedenosti. 507

4 A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom Že zgoraj sem omenil, da sem o uporabi posebnega pohištva oziroma terapije za starostnike s pomočjo avdiovizualnega gradiva prvič slišal na Nizozemskem. V Hilversumu je EBU organizirala seminar za delavce iz arhiva, da bi udeležence naučili, kako naj organizirajo digitalizacijo arhivov. Pri tem seminarju je bilo pomembno, da so bili razloženi vsi posamezni koraki: od pregleda arhiva in ovrednotenja vrednosti arhivskega gradiva do končnega cilja postavitve digitalnega arhivskega sistema. Veliko pozornost pa so na seminarju namenili tudi vprašanju, kako poiskati sredstva za proces digitalizacije, ki vedno zahteva velike vsote denarja. Vodstvom organizacij moramo arhivisti dokazati, da skrb za arhive ni le finančni strošek, ampak prinaša tudi velike koristi. Od zmanjšanja produkcijskih stroškov do prihodkov z distribucijo in trženjem posnetkov. Ta postopek je v analognem arhivu zelo drag in ne prinaša veliko koristi, ker je gradivo navadno slabo dostopno. V digitalnem okolju pa so poti do gradiva veliko cenejše in zato arhiv prinaša tudi večje dobičke pri trženju. Povedali so nam, da uporabniki gradiva niso samo televizijske postaje, ampak je gradivo zanimivo tudi za medmrežna podjetja, mobilne operaterje, oglaševalske studie, reklamne agencije itd. Gradivo je vedno zelo dragoceno tudi za izobraževalne in raziskovalne ustanove, od vrtca do univerze, in za vse generacije, od otrok do starostnikov. Uporabniki na spletu navadno iščejo različno gradivo zgolj zaradi zabave, za raziskave ali pa za izobraževanje. Eden izmed načinov, kjer lahko zabavo pri iskanju starih posnetkov povežemo z uporabnostjo, je tudi možnost, da si starostniki ogledajo posnetke iz svoje mladosti ali drugih obdobij, ki so jih doživeli. Sodelovanje televizijskih postaj z različnimi izobraževalnimi ali zdravstvenimi ustanovami pa pomeni tudi večje možnosti participacije pri različnih razpisih. Javni uslužbenci smo pač takšni, da vedno jadikujemo, kako ni denarja, pri tem pa pozabimo na stari slovenski pregovor, ki pravi:»pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.«ker pa v tej naši sekularni državi ni prostora za Boga, ga je toliko več za druge bogove, ki upravljajo z našim denarjem. Treba jih je samo pridobiti na svojo stran in denar bo pritekel. Zdaj je potrebno samo še razmisliti, kaj naj bi storili in kako, pri tem pa nam je v veliko pomoč, če si lahko ogledamo tisto, kar so že postorili drugi.»storytable«je kos pohištva, ki je posebej oblikovan tako, da ga uporablja od ene osebe do šest oseb.»miza, pripovedovalka zgodb«, kot bi lahko omenjeni kos pohištva nekoliko nerodno prevedli v slovenski jezik, je po obliki in delovanju prilagojena starejšim osebam. Delo z njo je preprosto, saj sta potrebna le dva gumba, da si starostniki ogledajo različne vsebine, fotografije, pesmi, glasbo in filmske posnetke od 20. do 80. let 20. stoletja. Posebna oblikovanost pohištva omogoča ogled v skupini, hkrati pa miza, pripovedovalka zgodb, s svojim videzom, ki bolj spominja na starejši tip televizorja, ne povzroča strahu pred sodobnimi računalniki. Uporabniki lahko komentirajo zgodbe ali pa zgodbe prebudijo spomine, kar vodi v živahne pogovore okrog mize, pripovedovalke zgodb. Pogovore lahko vodijo ali usmerjajo strokovno usposobljene osebe ali pa oskrbovanci domov sami. Miza, pripovedovalka zgodb, zbližuje ljudi in zmanjša socialno izoliranost ter z zabavnim urjenjem vpliva na izboljšanje spomina. Dodatno vrednost pomeni povezava s spletom, ki omogoča pridobivanje novega gradiva oziroma posredovanje gradiva novim uporabnikom. Interaktivna uporaba omogoča komentarje, posredovanje zgodb drugim»omizjem«in vzpostavljanje nove socialne mreže. Starejši ljudje so zakladnice izkušenj, informacij in zgodb, ki so se včasih prenašale ustno. Danes pa jim tehnologija omogoča, da to vedenje delijo tudi z drugimi. Pripravljeni so deliti svoje znanje, toda žal jim prepogosta izoliranost tega ne omogoča. S pomočjo 508

5 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) vključevanja v socialne mreže uporabnikov in prijateljev pripovedovalk zgodb pa lahko svoje zaklade ne samo shranijo, ampak tudi posredujejo drugim. 7 Slika 1: Storytable, objavljeno z dovoljenjem Waag Society Zakaj digitalizirati in omogočiti preprost dostop do gradiva? John Ellis govori o treh stopnjah digitalizacije. 8 V začetku je bila dostopnost dobra sama po sebi. Ko zgolj dostopnost ni bila več dovolj, smo se zavedli kriterijev, ki so pomembni za izbiro vsebine in za organizacijo digitalnega procesa. Tretja stopnja pa se razvija sedaj: najbolj pomembna pri digitalizaciji je pomoč uporabnikom. Tudi znotraj projekta EUscreen 9 je iskanje profilov uporabnikov zelo pomembno, zato so bile izvedene raziskave o zahtevah uporabnikov in oblikovani ustrezni vmesniki. Gradivo na spletu raziskujejo različne skupine ljudi z različnimi kulturnimi cilji in različnimi stopnjami zahtevnosti. Nekateri uporabniki brskajo po spletu samo zaradi pridobivanja informacij za obveščanje, drugi za izobraževanje na različnih nivojih, za strokovne raziskave ali zaradi poklicne potrebe. Mnogo uporabnikov je na spletu predvsem zaradi zabave. Pri raziskavah o ciljnih skupinah so se pojavila posamezna presenečenja; avdiovizualno gradivo se je izkazalo kot zelo koristno pri učenju tujih Storytable.Alone? Or together on Storytable. Pridobljeno s spletne strani switchlanguage.php?l=en&origurl=/project/storytable. Ellis, John: EUscreen je raziskovalni projekt econtentplus programa Evropske komisije. V projektu sodeluje 28 partnerjev (avdiovizualni arhivi, raziskovalne ustanove, proizvajalci tehnične opreme in Europeana) iz 19 evropskih držav (iz Slovenije RTV Slovenija). Na prosto dostopnem večjezičnem portalu bo predstavljeno prek prispevkov (video izseki, fotografije, članki) o evropski televizijski kulturni dediščini. Več na 509

6 A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom jezikov, saj so uporabniki z ogledom pridobili nazorne prikaze različnih govornih položajev, mimike govorcev in široko paleto različnih narečij in naglasov. Poleg možnosti za raziskave medijskih študij pa je dr. Ellis izpostavil uporabnost avdiovizualnega gradiva pri spominski terapiji. Spominska terapija zahteva redna srečanja. Izkušnje pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in demenco kažejo, da se z uporabo spominske terapije upočasni degradacija spomina, bolniki se lažje spopadejo z depresijo, ki je posledica samoizključevanja iz družbe zaradi bolezni, uspešna terapija pa omogoča njihovo ponovno vključevanje v družbo. Terapevti uporabljajo različno gradivo (od predmetov, fotografij do glasbenih posnetkov), vendar je uporaba televizijskih posnetkov zaenkrat še omejena, kljub dejstvu, da je televizija predstavljala pomembno vlogo v prostem času od 60. let 20. stoletja naprej. Televizijski aparat je namreč zavzel v stanovanjskih objektih pomembno mesto in marsikomu je postal»mali hišni bog«. Toda dostop do televizijskega gradiva je še vedno v marsičem omejen, zato je cilj projekta EUscreen omogočiti uporabnikom dostop do gradiva za različne namene. Če hočemo to doseči, pa ni dovolj samo, da gradivo ponudimo na ogled, ampak ga moramo opremiti tudi z ustreznimi podatki in zagotoviti primerna orodja, ki omogočajo iskanje po vsebini in ogled posnetkov. Televizijsko gradivo bo znanstvenikom v pomoč tudi pri raziskavah procesov staranja, saj lahko posamezne televizijske zvezde in nastopajoče v oddajah spremljamo skozi dolga obdobja. Na ta način lahko raziskovalci pridobijo dragocene podatke in EUscreen se lahko izkaže kot velika zbirka podatkov za zdravstveno stroko, ki niso dostopni nikjer drugje. Slika 2: Zima v Ljubljani, Oddelek za arhiviranje in dokumentacijo TV Slovenija, VKA 2626/26, TV OBZORNIK,

7 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) Vrnimo se v Hilversum, kjer stoji nova stavba Nizozemskega avdiovizualnega inštituta. V njej hranijo več kot ur avdiovizualnega gradiva in več kot dva milijona fotografij ter še veliko drugega gradiva, tudi lutke in igrače, ki so nastopale v televizijskih oddajah in s tem stopile v svet kulturne dediščine. S pomočjo te zbirke v prekrasni stavbi se lahko tudi mi preselimo v čarobne svetove, ki se vračajo v spomin ob božičnem času. Prav zdaj, ko zaključujem referat, sem prebral članek 10 v Sobotni prilogi Dela, ki je kot ustvarjen, da zaključi referat, saj v njem Uroš Zupan zapiše:»ko se človek stara, začnejo stvari, pred katerimi je bežal, izgubljati ostre robove in pokažejo drugačne obraze od pričakovanih. Zgodi se obrat. Obrat za sto osemdeset stopinj.«zakaj se obrat zgodi, ni jasno. Mogoče zaradi krize srednjih let, nostalgije ali česa drugega. Čim starejši smo, tem bolj se v procesu vračanja vračamo proti začetku. Zupan predlaga, da bi morali starši takrat, ko otroci izstopajo iz obdobja čudežnega otroštva in se ločujejo od igrač, shraniti njihove najljubše igrače v nepredušno zaprte kovinske škatle. 11»Te škatle bi morali nekam zakopati, mogoče najti zanje poseben prostor v omari, na podstrešju, v kleti, jih skupaj z dragocenostmi zakleniti v sefe. In ko bodo pretekla leta, ko bodo otroci postali toliko odrasli, da se bodo začeli spuščati, ko bolečina in smrt zanje ne bosta več samo igra in se bodo začeli zapletati v male prevare spomina, ki naj bi jih naredile srečne, takrat bi morali te škatle odkopati in se z očmi in prsti ponovno dotakniti njihove vsebine.«slika 3: Ogrevanje v Ljubljani, Oddelek za arhiviranje in dokumentacijo TV Slovenija, VKA 2626/26, TV OBZORNIK, Uroš Zupan, Ježek v zelenih hlačah z naramnicami in slon, ki sem mu malo skrajšal rilec, Delo, Sobotna priloga, , str Zupan, Ježek..., str. 35. S predlogom Uroša Zupana se popolnoma strinjam, mogoče bi le kovinske škatle zamenjal z bolj obstojnimi novimi, posebej v arhivske namene izdelanimi škatlami. Predlog je zanimiv tudi za delavce v arhivih, ki bi lahko razmislili tudi o varovanju gradiva, ki sicer na prvi pogled ne sodi med resnejše oziroma»državotvornejše teme«(skovanka je posvečena 20. obletnici plebiscita), da uvrstimo tudi gradivo, ki se nanaša na našo mladost in odraščanje, med gradivo, ki ima poseben pomen za znanost in kulturo. Tudi naša država je dovolj stara, da pospravi nekatere igrače iz svojega otroštva v časovno kapsulo in odraste. 511

8 A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom VIRI IN LITERATURA Demenca informacije za starejše bolnike in njihove svojce, zloženka izobraževalna knjižica, uredila asist. Poplas Susič, Tonka: Demenca informacije za starejše bolnike in njihove svojce. Pridobljeno s spletne strani Đurić Šemrl, Nataša, Sečko, Helena: Živali kot del terapije s starejšimi, Spominčica, februar Pridobljeno s spletne strani Ellis, John: Why Digitise and Make Available? What Is All This For? Pridobljeno s spletne strani Publication Europe s infomation society newsroom. Pridobljeno s spletne strani ype=audiovisual. Petraš, Vlasta: Skupina regratova lučka, Spominčica, april 2009, str. 7. Pridobljeno s spletne strani Pišljar, Marko: Simptomatska teorija. Pridobljeno s spletne strani Storytable.Alone? Or together on Storytable. Pridobljeno s spletne strani waag.org/switchlanguage.php?l=en&origurl=/project/storytable. Waag Society: The Storytable. Pridobljeno s spletne strani Waag Society: Beeldverslag ontwerpproces Verhalentafel. Pridobljeno s spletne strani Objavljeno z dovoljenjem Waag Society, Nieuwmarkt 4, 1012 CR Amsterdam, The Netherlands. Zupan Uroš: Ježek v zelenih hlačah z naramnicami in slon, ki sem mu malo skrajšal rilec, Delo, Sobotna priloga, , str SUMMARY ALTERNATIVE OPTIONS OF USING ARCHIVES THERAPY FOR ELDERLY PEOPLE Why do we digitize archives and make them accessible? What is it all for? The fact is that we are all growing older, not just the archives. And we need to care about the archives and about ourselves as well. Another thing is worth mentioning; times are changing and the archives are changing also (together with the archivists). It is time to start a new way of thinking. However, when we talk about the archives and the use of archives, we do not talk about ourselves, but we can take care about us. There are some effective therapies in the European Union, which help the people who suffer from the Parkinson s disease and dementia. Among them there are some therapies, which include the use of audiovisual archives. Parkinson s disease and dementia are two examples of neurological diseases. They are both progressive; therefore the symptoms are worse as the disease progresses. Dementia starts off with the patient having cognitive problems (for example, remembering daily activities). Despite continuing research, there is no cure and no way to halt the progression of the disease. But adapting the environment of those who suffer from it is a good step in minimizing the negative effects the disease will have on their everyday lives. There are some projects, which use high technology to help elderly people. It is expected that care institutions will be key players in the initial investments in these 512

9 Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 10(2011) technologies and getting them into the homes of patients. The institutions will benefit from the reduced labor costs, while the patients benefit from the prolonged period of independent life. Waag Society developed the first version of Storytable in 2002 together with the artist Hans Muller. Storytable is a piece of furniture specifically designed for one to six elderly persons. With only two buttons users can activate historical features and view them on integrated screens. It also includes the possibility to add comments and stories to the Storytable. An interface, designed in close cooperation with elderly people, makes it possible for them to listen to or play digital clips from a large database. The material contains songs, sounds, images and movies from the 1920s to the 1980s. The clips inspire memories, which lead to animated conversations around the Storytable. Conversations can be led by facilitators in a residential home, or the residents can do everything for themselves. The purpose of Storytable is to increase the quality and enjoyment of life in retirement and residential homes. Additional benefits of Storytable are decreased social isolation and improved memory. Storytable is connected to a closed network on the Internet. This network makes it possible to update the tables with new material, and to distribute interesting material and responses to the main database. Storytable users can also add their own comments or stories to the table, provided a facilitator is at hand to assist. The Storytable network makes it possible to distribute these stories to other tables around the country. Elderly people possess a treasure trove of information and experience which they are generally very willing to share. However, life in an everyday residential home provides little opportunities to disclose these stories or to archive them. For this reason elderly people grow isolated and depressed. Other scientific research has shown that reminiscence (the exercise of memory) has a positive effect on the quality of life for the elderly. In Slovenia there are organizations:»spominčica - Forget-me-not«, the Alzheimer's Disease and Related Disorders Association of Slovenia, established in 1997.»Spominčica Forget-me-not«is a non-governmental organization aimed at raising awareness of all forms of dementia and other mental disorders encountered in old age. Through their activities, members of the Association focus on meeting growing needs in this field in our society, especially among those affected by the disease. Their goals for the future include: organizing support groups for caregivers, further promoting training of staff who attend to demented patients, developing models of appropriate care for demented patients, preparing new brochures and leaflets about dementia, further developing a network of medical professionals who would be interested in problems of mental health of the elderly in other parts of Slovenia, lobbying the authorities and other competent services on behalf of people with dementia and their families, encouraging advanced knowledge of early diagnosis, treatment and prevention of dementia and co-operating with similar foreign organizations.»what is all this for?«is a title of lectures of John Ellis, Ph.D.»Why digitize and make available?«there are three stages in the history of digitization: access and availability seen as good in themselves, criteria of content selection and organization, reaching out to users. 513

10 A. Lavrenčič: Alternativne možnosti uporabe arhivskega gradiva Terapija za pomoč starostnikom EUscreen is a project which finds the users, researches their requirements and designs appropriate interfaces. EUscreen defines the users: for the education purpose, media professionals, cultural heritage institutions, general public. They use assets for informing, educating and entertaining. Audiovisual materials are very useful for learning foreign languages, because the users can find the authentic everyday speech on real issues, wide range of accents and dialects or they can see the gestures that accompany speech. But one of the most important potential uses of digitized audiovisual materials is reminiscence therapy. Reminiscence therapy is established for use with Alzheimer s and dementia patients. Therapy slows memory degeneration, combats depression and encourages socialization. Therapy uses objects and music to provoke memories and discussion. Materials are very important because these are generations for whom television was a very important part of their lives. EUscreen could also be used as a repository of medical data, which are unavailable anywhere else. Crucial for any reuse of TV material as data, is that the material is as accurate as possible, comprehensive and searchable. 514