DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

Size: px
Start display at page:

Download "DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA"

Transcription

1 DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1

2 1. IME ZDRAVILA Viread 245 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 245 mg tenofovirdizoproksilata (v obliki fumarata), kar je ekvivalentno 300 mg tenofovirdizoproksil fumarata ali 136 mg tenofovirja. Pomožne snovi: Vsaka tableta vsebuje 153,33 mg laktozo monohidrata. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta. Svetlo modre, mandljaste oblike, filmsko obložene tablete z vtisnjenima znakoma GILEAD in 4331 na eni strani ter znakom 300 na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Viread je indiciran v kombinaciji z drugimi protiretrovirusnimi zdravili za zdravljenje odraslih oseb, starejših od 18 let, okuženih s HIV-1. Dokaz uspešnosti Vireada za zdravljenje temelji na rezultatih študije zdravljenja še nezdravljenih bolnikov, vključujoč bolnike z visoko virusno obremenitvijo (> kopij/ml) in na študijah v katerih so Viread dodali k stabilni osnovni terapiji (večinoma tritirno zdravljenje) predhodno že zdravljenim bolnikom, ki so izkusili zgodnjo virološko odpoved in niso več reagirali na terapijo (< kopij/ml, večina bolnikov je imela vrednost < kopij/ml). Pri odločanju o Vireadu za zdravljenje bolnikov, ki so že bili zdravljeni s protiretrovirusnimi zdravili, je potrebno upoštevati posamezne teste virusne rezistence in/ali predhodno zdravljenje bolnikov. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Terapijo mora izvajati zdravnik, ki že ima izkušnje z zdravljenjem okužbe z virusom HIV. V izjemnih primerih, ko ima bolnik hujše težave s požiranjem, se lahko Viread zaužije razdrobljen v najmanj 100 ml vode, pomarančnega ali grozdnega soka. Odrasli: Priporočen odmerek je 245 mg (ena tableta) enkrat dnevo, peroralno, s hrano. Pediatrični bolniki: Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba Vireada pri otrocih pod 18 let ni priporočljiva (glejte poglavje 5.2). Starejši: Podatkov, na osnovi katerih bi lahko priporočili odmerke za bolnike starejše od 65 let, ni na voljo (glejte poglavje 4.4). 2

3 Ledvična insuficienca: Tenofovir se izloča preko ledvic, zato pri bolnikih z ledvično disfunkcijo izpostavljenost tenofovirju naraste (glejte poglavje 5.2). Prilagajanje intervalov med odmerki, spodaj podrobneje opisano, je potrebno pri vseh bolnikih z očistkom kreatinina < 50 ml/min. Predlagane spremembe intervalov med odmerki temeljijo na manjšem številu podatkov in morda niso optimalne. Varnost in učinkovitost smernic za prilagajanje intervalov med odmerki nista bili klinično ovrednoteni. Zato je potrebno pri teh bolnikih skrbno nadzorovati klinični odziv na zdravljenje in delovanje ledvic (glejte poglavje 4.4). Očistek kreatinina (ml/min)* Bolniki na hemodializi Priporočen interval med 245 mg odmerekom Vsakih 48 ur Vsakih 72 do 96 ur Vsakih 7 dni po zaključeni hemodializi** * Izračunano glede na idealno telesno maso (vitka oseba) ** Na splošno velja: 1 odmerek enkrat tedensko pri predpostavljenih treh hemodializah na teden, vsaka po približno 4 ure ali skupno 12 ur. Za bolnike z očistkom kreatinina < 10 ml/min, ki niso na hemodializi, priporočila za odmerjanje niso izdelana. Motnje v delovanju jeter: Pri bolnikih z motnjami v delovanju jeter ni potrebno prilagajanje odmerkov (glejte poglavji 4.4 in 5.2). 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Viread se ne sme jemati z nobenimi drugimi zdravili, ki vsebujejo tenofovirdizoproksil fumarat (Truvada). Tenofovirdizoproksil fumarata niso proučevali pri bolnikih mlajših od 18 let. Tenofovir se v glavnem izloča preko ledvic. Izpostavljenost tenofovirju se lahko bistveno poveča pri bolnikih z zmernimi ali resnimi motnjami v delovanju ledvic (očistek kreatinina < 50 ml/min), ki prejemajo dnevni odmerek 245 mg tenofovirdizoproksilata (v obliki fumarata). Zato je potrebno pri vseh bolnikih z očistkom kreatinina < 50 ml/min prilagoditi interval med odmerki. Ob uvedbi Vireada za daljše časovno obdobje, je pri bolnikih z motnjami v delovanju ledvic potrebno pozorno spremljati pojav morebitnih znakov toksičnosti, kot je poslabšanje ledvične funkcije, pa tudi spremembe v virusni obremenitvi. Varnost in učinkovitost Vireada pri bolnikih z motnjami v delovanju ledvic nista bili ugotovljeni (glejte poglavji 4.2 in 5.2). Pri uporabi tenofovirdizoproksil fumarata je prišlo do motenj v delovanju ledvic, ki lahko vključujejo hipofosfatemijo (glejte poglavje 4.8). Priporoča se pregled ledvične funkcije (očistek kreatinina in serumski fosfat) pred začetkom jemanja tenofovirdizoproksil fumarata, v prvem letu na vsake 4 tedne ter kasneje na vsake 3 mesece. Pri bolnikih s tveganjem za razvoj ledvične disfunkcije, pri bolnikih z anamnestičnimi podatki o ledvični disfunkciji ter bolnikih z ledvično insuficienco je potrebno razmisliti o potrebi po pogostejšem nadzoru ledvične funkcije. 3

4 Če je vrednost serumskega fosfata < 1,5 mg/dl (0,48 mmol/l) ali se očistek kreatinina zmanjša na < 50 ml/min je potrebno ponovno ovrednotiti ledvično funkcijo v roku enega tedna, vključno z merjenjem koncentracije glukoze in kalija v krvi ter glukoze v urinu (glejte poglavje 4.8, proksimalna tubulopatija), in prilagoditi intervale med odmerki Vireada (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmanjšanjem očistka kreatinina na < 50 ml/min ali z zmanjšanjem serumskega fosfata na < 1,0 mg/dl (0,32 mmol/l) je treba presoditi tudi o prekinitvi zdravljenja s tenofovirdizoproksil fumaratom. Tenofovirdizoproksil fumarat ni bil ovrednoten pri bolnikih, ki so prejemali nefrotoksična zdravila (npr. aminoglikozide, amfotericin B, foskarnet, ganciklovir, pentamidin, vankomicin, cidofovir ali interleukin-2). Tenofovirdizoproksil fumarata naj ne bi uporabljali sočasno oziroma neposredno po uporabi nefrotoksičnih zdravil. Če je sočasna uporaba tenofovirdizoproksil fumarata in nefrotoksičnega zdravila neizogibna, je potrebno tedensko nadzorovati ledvično funkcijo. Uporaba tenofovirdizoproksil fumarata klinično ni bila ovrednotena pri bolnikih, ki so prejemali zdravila, ki se izločajo z istim ledvičnim prenašalcem (hoat1, human organic anion transporter 1) (npr. adefovirdipivoksil; cidofovir, znano nefrotoksičeno zdravilo). Ta ledvični prenašalec (hoat1) bi lahko bil odgovoren za tubularno sekrecijo in delno tudi za ledvično izločanje tenofovirja, adefovirja in cidofovirja. Tako lahko pri sočasnem jemanju teh zdravil pride do spremembe njunih farmakokinetičnih lastnosti. Pri zdravih prostovoljcih enkratni odmerek adefovirdipivoksila, vzet s tenofovirdizoproksil fumaratom, ni povzročil pomembne interakcije med zdraviloma, kar zadeva farmakokinetiko. Vendar pa klinična varnost sočasnega jemanja adefovirdipivoksila in tenofovirdizoproksil fumarata, vključujoč potencialne učinke na ledvice, ni znana. Sočasna uporaba teh zdravil ni priporočljiva, razen kadar je to neizogibno. V takem primeru je potrebno nadzirati ledvično funkcijo tedensko (glejte poglavje 4.5). V 144 tednov trajajoči kontrolirani klinični študiji, v kateri sta bila primerjana tenofovirdizoproksil fumarat in stavudin v kombinaciji z lamivudinom in efavirenzom pri bolnikih, ki še niso bili zdravljeni s protiretrovirusnimi zdravili, so pri obeh zdravljenih skupinah opazili manjše zmanjšanje mineralne gostote kosti kolka in hrbtenice. Zmanjšanje mineralne gostote kosti hrbtenice in spremembe kostnih biomarkerjev od začetne vrednosti so bile v 144. tednu pomembno večje v skupini, ki se je zdravila s tenofovirdizoproksil fumaratom. Zmanjšanje mineralne gostote kosti v kolku je bilo do 96. tedna značilno večje v tej skupini. Vendar pa v 144 tednih ni bilo povečanega tveganja za zlome ali znakov klinično pomembnih anomalij na kosteh. Pri sumu na pojav anomalij na kosteh je potrebno ustrezno posvetovanje. Uporabi tenofovirdizoproksil fumarata naj bi se izognili pri bolnikih nosilcih seva K65R mutacije, ki so že bili zdravljeni s protiretrovirusnimi zdravili (glejte poglavje 5.1). Tenofovirdizoproksil fumarata niso proučevali pri bolnikih starejših od 65 let. Verjetnost, da je ledvična funkcija pri starejših bolnikih zmanjšana je večja, zato je pri zdravljenju starejših bolnikov s tenofovirdizoproksil fumaratom potrebna previdnost. Bolezni jeter: Tenofovirja in tenofovirdizoproksil fumarata ne presnavljajo jetrni encimi. Farmakokinetična študija je bila izvedena pri bolnikih, ki niso bili okuženi s HIV, imeli pa so različne stopnje motenj v delovanju jeter. Pri teh bolnikih niso opazili nobene pomembne farmakokinetične spremembe (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s pomembnejšimi spremljevalnimi jetrnimi motnjami so podatki o varnosti in učinkovitosti tenofovirdizoproksil fumarata omejeni. Bolniki s kroničnim hepatitisom B ali C zdravljeni s kombinirano protiretrovirusno terapijo imajo povečano tveganje za resne ali potencialno smrtonosne jetrne neželene učinke. V primeru sočasne protivirusne terapije hepatitisa B ali C, si oglejte tudi ustrezne podatke o teh zdravilih. Bolniki s predobstoječo jetrno disfunkcijo, vključno s kroničnim aktivnim hepatitisom, imajo v času kombinirane protiretrovirusne terapije več anomalij jetrne funkcije in jih je treba nadzirati v skladu s standardno prakso. Če pri teh bolnikih pride do znakov poslabšanja jetrne bolezni, je treba razmisliti o začasni ali trajni prekinitvi zdravljenja. 4

5 Laktacidoza: Pri uporabi analogov nukleozidov so poročali o laktacidozi, ki je običajno združena z jetrno steatozo. Predklinični in klinični podatki nakazujejo, da je tveganje za pojav laktacidoze (tipičen učinek analogov nukleozidov) nizko pri uporabi tenofovirdizoproksil fumarata. Kljub temu pa se zaradi strukturne sorodnosti tenofovirja analogom nukleozidov tveganja ne da izključiti. Zgodnji simptomi (simptomatska hiperlaktatemija) vključujejo benigne prebavne simptome (navzea, bruhanje in abdominalno bolečino), nespecifično slabo počutje, izgubo apetita, izgubo teže, respiratorne simptome (hitro in/ali globoko dihanje) ali nevrološke simptome (vključujoč motorično oslabelost). Laktacidozo spremlja visoka smrtnost in je lahko združena s pankreatitisom, jetrno ali ledvično odpovedjo. Laktacidoza se je običajno pojavila po nekaj ali več mesečnem zdravljenju. Zdravljenje z analogi nukleozidov je treba prekiniti, če pride do simptomatske hiperlaktatemije in metabolične acidoze/laktacidoze, napredujoče hepatomegalije ali hitro naraščajočega nivoja aminotransferaz. Previdnost je potrebna, če dajemo analoge nukleozidov kateremukoli bolniku (še posebej ženskam s prekomerno težo) s hepatomegalijo, hepatitisom ali drugimi znanimi dejavniki tveganja za jetrne bolezni in jetrno steatozo (vključno z določenimi zdravili in alkoholom). Bolniki s sočasno okužbo s hepatitisom C, zdravljeni z alfa interferonom in ribavirinom lahko predstavljajo posebno tveganje. Bolnike s povečanim tveganjem moramo skrbno spremljati. Kombinirana protiretrovirusna terapija pri bolnikih s HIV je povezana s prerazporeditvijo telesne maščobe (lipodistrofija). Dolgoročne posledice teh pojavov trenutno niso poznane. Mehanizem delovanja še ni pojasnjen. Postavljena je hipoteza o povezanosti med visceralno lipomatozo in zaviralci proteaze in med lipoatrofijo in nukleozidnimi zaviralci reverzne transkriptaze. Večje tveganje za pojav lipodistrofije je povezano z individualnimi dejavniki, kot je višja starost, ter z dejavniki povezanimi z zdravili, kot so dolgotrajno protiretrovirusno zdravljenje in z njim povezane motnje presnove. Klinična preiskava naj bi vključevala ocenitev fizičnih znakov maščobne prerazporeditve. Potrebno je izmeriti vrednosti serumskih lipidov in glukoze v krvi na tešče. Lipidne motnje je potrebno primerno klinično obravnavati (glejte poglavje 4.8). Tenofovir je strukturno soroden analogom nukleozidov, zato ni mogoče izključiti tveganja za lipodistrofijo. Vendar pa klinični podatki iz 144 tednov pri bolnikih, ki še niso bili zdravljeni s protiretrovirusnimi zdravili, kažejo, da je tveganje za lipodistrofijo manjše, če je bil tenofovirdizoproksil fumarat zaužit z lamivudinom in efavirenzom kot pri stavudinu v kombinaciji z lamivudinom in efavirenzom. In vitro in in vivo je bilo dokazano, da nukleozidni in nukleotidni analogi povzročajo različno stopnjo okvare mitohondrijev. Obstajajo poročila o mitohondrijski disfunkciji pri HIV-negativnih dojenčkih, ki so bili in utero in/ali postnatalno izpostavljeni nukleozidnim analogom. Glavni opisani neželeni učinki so hematološke motnje (anemija, nevtropenija) in presnovne motnje (hiperlaktatemija, hiperlipazemija). Ti neželeni učinki so pogosto prehodni. Poročali so o nekaterih primerih nevroloških motenj, ki nastopijo kasneje (hipertonija, konvulzije, nenormalno obnašanje). Trenutno ni znano ali so te nevrološke motnje prehodne ali trajne. Vse otroke, tudi HIV-negativne, ki so bili in utero izpostavljeni nukleozidnim in nukleotidnim analogom, je treba klinično in laboratorijsko spremljati ter jih v primeru relevantnih znakov ali simptomov glede možne mitohondrijske disfunkcije temeljito preiskati. Te ugotovitve ne vplivajo na trenutna nacionalna priporočila o uporabi protiretrovirusnega zdravljenja pri nosečnicah za preprečitev vertikalnega prenosa okužbe z virusom HIV. Sindrom imunske reaktivacije: Pri s HIV okuženih bolnikih s hudo imunsko pomanjkljivostjo lahko ob uvedbi kombiniranega protiretrovirusnega zdravljenja (CART - "combination antiretroviral therapy") nastane vnetna reakcija na asimptomatične ali rezidualne oportunistične patogene in povzroči resna klinična stanja ali poslabšanje simptomov. Take reakcije so navadno opazili v prvih nekaj tednih ali mesecih po uvedbi CART. Ustrezni primeri so citomegalovirusni retinitis, generalizirane in/ali žariščne okužbe z mikobakterijami in s Pneumocystis carinii povzročena pljučnica. Kakršnekoli vnetne simptome je treba obravnavati in uvesti zdravljenje, kadar je potrebno. 5

6 Sočasno jemanje tenofovirdizoproksil fumarata in didanozina povzroča povečanje sistemske izpostavljenosti didanozinu za 40-60%, kar lahko poveča tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih z didanozinom (glejte poglavje 4.5). Poročali so o redkih primerih pankreatitisa in laktacidoze, ki so bili včasih smrtonosni. Testirali so manjši odmerek didanozina (250 mg), da bi se izognili preveliki izpostavljenosti didanozinu v primeru sočasnega jemanja s tenofovirdizoproksil fumaratom, vendar je to povezano s poročili o visoki stopnji virološke odpovedi in pojavu rezistence v obeh primerih v zgodnji fazi pri več testiranih kombinacijah. Sočasno jemanje tenofovirdizoproksil fumarata in didanozina torej ni priporočljivo, še posebno pri bolnikih z visoko virusno obremenitvijo in nizkim številom CD4 celic. Če se presodi, da je ta kombinacija nujno potrebna, je treba pri bolnikih skrbno nadzorovati učinkovitost in pojav neželenih učinkov, povezanih z didanozinom. Tritirno zdravljenje z nukleozidom: Obstajajo poročila o visoki stopnji virološke odpovedi in pojavu rezistence v obeh primerih v zgodnji fazi, kadar se je tenofovirdizoproksil fumarat kombiniral z lamivudinom in abakavirom kakor tudi z lamivudinom in didanozinom kot shema zdravljenja enkrat na dan. Bolniki morajo biti poučeni o tem, da nobeno protiretrovirusno zdravljenje, vključno s tenofovirdizoproksil fumaratom, ne preprečuje tveganja za prenos HIV na druge preko spolnega stika ali okužbe s krvjo. Bolniki se morajo še naprej držati potrebnih previdnostnih ukrepov. Viread vsebuje laktozo monohidrat. Zato bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih. Na osnovi rezultatov z in vitro preizkusov in glede na znano pot izločanja tenofovirja je možnost za s CYP450 posredovano interakcijo tenofovirja z drugimi zdravili majhna. Tenofovir se izloča preko ledvic s filtracijo in z aktivno sekrecijo preko anionskega prenašalca (hoat1). Sočasno jemanje tenofovirdizoproksil fumarata z drugimi zdravili, ki se prav tako izločajo preko anionskega prenašalca (npr. cidofovir), se lahko odrazi v povišanju koncentracije tenofovirja oziroma drugih sočasno jemanih zdravil (glejte poglavje 4.4). Sočasna uporaba z drugimi protiretrovirusnimi zdravili Sočasno jemanje emtricitabina, lamivudina, indinavirja, efavirenza, nelfinavirja in sakvinavirja (okrepljen z učinkom ritonavirja) s tenofovirdizoproksil fumaratom ni privedlo do klinično pomembnih interakcij. Pri sočasnem jemanju tenofovirdizoproksil fumarata z lopinavir/ritonavirom niso opazili nobenih sprememb v farmakokinetiki lopinavira in ritonavira. Pri sočasnem jemanju tenofovirdizoproksil fumarata z lopinavir/ritonavirom je bila AUC tenofovirja povišana za približno 30%. Pri uporabi didanozin gastrorezistentnih kapsul do dve uri pred oziroma sočasno s tenofovirdizoproksil fumaratom se je AUC za didanozin v povprečju povečala za 48% oziroma 60%. Srednje povišanje AUC za didanozin je bilo 44% pri vnosu puferskih tablet eno uro pred tenofovirjem. V obeh primerih so farmakokinetični parametri tenofovirja zaužitega ob lahkem obroku ostali nespremenjeni. Sočasno jemanje tenofovirdizoproksil fumarata in didanozina ni priporočljivo (glejte poglavje 4.4). Pri sočasnem jemanju tenofovirdizoproksil fumarata z atazanavirjem so opazili znižanje koncentracije atazanavirja (znižanje AUC za 25% in C min za 40% v primerjavi z 400 mg atazanavirja). Ob dodatku ritonavirja atazanavirju, se je negativni učinek tenofovirja na C min atazanavirja pomembno zmanjšal, medtem ko je bil obseg znižanja AUC enak (znižanje AUC za 25% in C min za 26% v primerjavi z 6

7 300/100 mg atazanavir/ritonavirja). Sočasno jemanje atazanavirja z ritonavirjem v kombinaciji s tenofovirjem je bilo validirano v klinični študiji. Ostale interakcije Sočasno jemanje tenofovirdizoproksil fumarata z metadonom, ribavirinom, adefovirdipivoksilom (glejte poglavje 4.4) oziroma s hormonskim kontraceptivom norgestimat/etinilestradiolom ni povzročilo farmakokinetičnih interakcij. Tenofovirdizoproksil fumarat se mora jemati s hrano, kajti hrana poviša biološko razpoložljivost tenofovirja (glejte poglavje 5.2). 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Za tenofovirdizoproksil fumarat ni na voljo kliničnih podatkov od nosečnic, ki so bile izpostavljene zdravilu. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive tenofovirdizoproksil fumarata na nosečnost, razvoj plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Tenofovirdizoproksil fumarat smete uporabljati med nosečnosti samo v primeru, kadar pričakovana korist upravičuje možno tveganje za plod. Ker možno tveganje za razvoj človeškega ploda ni znano, morajo biti ženske v rodni dobi, ki jemljejo tenofovirdizoproksil fumarat zaščitene z učinkovito kontracepcijo. Dojenje Študijah na živalih so je pokazale, da tenofovir prehaja v mleko. Ni pa znano ali tenofovir prehaja v človeško mleko. Zato se priporoča naj matere, ki se zdravijo s tenofovirdizoproksil fumaratom, ne dojijo. Splošno priporočljivo je, naj s HIV okužene ženske ne dojijo, da se prepreči prenos HIV na dojenčka. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Vendar je bolnike potrebno opozoriti, da se lahko v času zdravljenja s tenofovirdizoproksil fumaratom pojavi omotičnost. 4.8 Neželeni učinki Ugotavljanje neželenih učinkov temelji na izkušnjah po pridobitvi dovoljenja za promet in trženju zdravila in na rezultatih dveh študij. Prva zajema 653 predhodno že zdravljenih bolnikov, ki so bili 24 tednov zdravljeni s tenofovirdizoproksil fumaratom (n=443) ali placebom (n=210) v kombinaciji z drugimi protiretrovirusnimi zdravili. V drugi dvojno slepi kontrolirani primerjalni študiji je 600 še nezdravljenih bolnikov 144 tednov prejemalo tenofovirdizoproksil 245 mg (v obliki fumarata) (n=299) ali stavudin (n=301) v kombinaciji z lamivudinom in efavirenzom. Neželeni učinki so za pričakovati pri približno 1/3 bolnikov zdravljenih s tenofovirdizoproksil fumaratom v kombinaciji z drugimi zdravili. Ponavadi so to blagi do zmerni neželeni učinki v prebavnem traktu. Spodaj so navedeni domnevni (vsaj možni) neželeni učinki po organskih sistemih in absolutni pogostosti. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Pogostost je definirana kot zelo pogosti ( 1/10), pogosti ( 1/100, < 1/10), občasni ( 1/1.000, < 1/100), redki ( 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), vključno s posameznimi primeri, ali ni znana (ugotovljeni z nadzorovanjem varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet in trženju in ni mogoče določiti pogostosti iz razpoložljivih podatkov). 7

8 Presnovne in prehranske motnje: Zelo pogosto: hipofosfatemija Redko: laktacidoza Bolezni živčevja: Zelo pogosto: omotičnost Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora: Zelo redko: dispneja Bolezni prebavil: Zelo pogosto: driska, bruhanje, navzea Pogosto: flatulenca (napihnjenost) Redko: pankreatitis Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov: Redko: povišane transaminaze Zelo redko: hepatitis Bolezni kože in podkožja: Redko: izpuščaj Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva: Pogostost ni znana: miopatija, osteomalacija (obe združeni s proksimalno ledvično tubulopatijo) Bolezni sečil: Redko: ledvična odpoved, akutna ledvična odpoved, proksimalna tubulopatija (vključujoč Fankoni sindrom), povišan kreatinin Zelo redko: akutna tubularna nekroza Pogostost ni znana: nefritis (vključno z akutnim intersticijskim nefritisom), nefrogeni insipidusni diabetes Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije: Zelo redko: astenija Približno 1% bolnikov zdravljenih s tenofovirdizoproksil fumaratom je zdravljenje prekinilo zaradi neželenih učinkov v prebavnem traktu. Kombinirana protiretrovirusna terapija je povezana z presnovnimi anomalijami, kot so hipertrigliceridemija, hiperholesterolemija, rezistenca na insulin, hiperglikemija in hiperlaktatemija (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih s HIV je kombinirana protiretrovirusna terapija povezana s prerazporeditvijo telesnih maščob (lipodistrofija), vključno z izgubo periferne in obrazne podkožne maščobe, povečanjem količine intraabdominalne in visceralne maščobe, hipertrofijo prsi in dorzocervikalnim kopičenjem maščobe (bivolja grba). V 144 tednov trajajoči kontrolirani klinični študiji pri bolnikih, še nezdravljenih s protiretrovirusnimi zdravili, v kateri je bil tenofovirdizoproksil fumarat primerjan s stavudinom v kombinaciji z lamivudinom in efavirenzom, so imeli bolniki, ki so jemali tenofovirdizoproksilat pomembno nižjo incidenco lipodistrofije v primerjavi z bolniki, ki so jemali stavudin. V skupini s tenofovirdizoproksil fumaratom je bilo tudi pomembno manjše srednje povišanje trigliceridov in skupnega holesterola na tešče kot v primerjalni skupini. 8

9 Pri s HIV okuženih bolnikih s hudo imunsko pomanjkljivostjo lahko ob uvedbi kombiniranega protiretrovirusnega zdravljenja (CART - "combination antiretroviral therapy") nastane vnetna reakcija na asimptomatične ali rezidualne oportunistične okužbe (glejte poglavje 4.4). 4.9 Preveliko odmerjanje V primeru prevelikega odmerka je potrebno pri bolniku nadzorovati znake toksičnosti (glejte poglavji 4.8 in 5.3) in mu nuditi standardno podporno zdravljenje. Tenofovir se lahko odstrani s hemodializo; vrednost mediane hemodializnega očistka za tenofovir je 134 ml/min. Odstranjevanje tenofovirja preko peritonealne dialize ni raziskano. 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtska skupina: Nukleozidni in nukleotidni zaviralci reverzne transkriptaze, oznaka ATC: J05AF07 Mehanizem delovanja: Tenofovirdizoproksil fumarat je fumaratna sol predzdravila tenofovirdizoproksilata. Tenofovirdizoproksilat se absorbira in pretvori v zdravilno učinkovino tenofovir, ki je analog nukleozid (nukleotid) monofosfata. Tenofovir se nato pretvori s sestavnimi celičnimi encimi preko dveh fosforilacijskih reakcij tako v mirujočih kot v aktiviranih T celicah v aktivni metabolit, tenofovir difosfat. Znotrajcelični razpolovni čas (T ½ ) tenofovir difosfata je 10 ur v aktiviranih celicah ter 50 ur v mirujočih mononuklearnih celicah periferne krvi (PBMC, peripheral blood mononuclear cells). Tenofovir difosfat zavira virusne polimeraze z direktno kompeticijo za vezavo z naravnim dezoksiribonukleotidnim substratom in potem, ko je vključen v DNA, povzroči prekinitev njene sinteze. Tenofovir difosfat je šibek zaviralec celičnih polimeraz α, β in γ s konstanto kinetične inhibicije (K i ), ki je > 200 krat višja proti človeški DNA-polimerazi α (5,2 µmol/l) in > krat višja proti človeškima DNA-polimerazama β in γ (81,7 oziroma 59,5 µmol/l) kakor je njegov K i proti HIV-1 reverzni transkriptazi (0,02 µmol/l). Tenofovir ni pokazal učinkov na sintezo mitohondrijske DNA ali na nastajanje mlečne kisline pri koncentracijah do 300 µmol/l pri in vitro analizah. Farmakodinamski učinki: Tenofovir in vitro protivirusno učinkuje proti retrovirusom in hepadnavirusom. 50% inhibitorna koncentracija (IC 50 ) tenofovirja za divji tip laboratorijskega seva HIV-1 IIIB znaša 1-6 µmol/l v limfoidnih celičnih linijah in IC 50 za primarne izolate HIV-1 podtipa B je 1,1 µmol/l v PBMC. Tenofovir je prav tako aktiven proti podtipom HIV-1 A, C, D, E, F, G in O in proti HIV BaL v primarnih monocitih/makrofagih. Tenofovir kaže in vitro aktivnost proti HIV-2 z IC 50 4,9 µmol/l v MT-4 celicah in proti virusu hepatitisa B z IC 50 1,1 µmol/l v HepG celicah. Aktivnost tenofovirja se giblje znotraj dvakratnega obsega IC 50 za divji tip proti rekombinantnemu HIV-1 z mutacijami za rezistenco na didanozin (L74V), na zalcitabin (T69D) in rezistenco na multinukleozidne učinkovine (Q151M kompleks). Aktivnost tenofovirja proti HIV-1 sevu z zidovudinom povezanimi mutacijami je izgleda odvisna od tipa in števila teh mutacij za rezistenco. Opažen je bil dvakraten porast IC 50 v prisotnosti mutacij T215Y. V desetih primerih, ki so imeli številne z zidovudinom povezane mutacije (srednja vrednost 3,4), so opazili v povprečju 3,7 kraten porast IC 50 (v obsegu od 0,8 do 8,4). Na multinukleozide odporen HIV-1 z dvojnim vstavkom T69S ima zmanjšano občutljivost za tenofovir (IC 50 > 10 krat). Tenofovir kaže polno učinkovitost proti HIV-1 z mutacijami K103N ali Y181C, sicer odpornemu na nenukleozidne zaviralce reverzne transkriptaze. Navzkrižne rezistence z 9

10 mutacijami za rezistenco na proteazne zaviralce ni za pričakovati, kajti ciljana sta različna virusna encima. In vitro so bili izbrani sevi HIV-1 s 3 do 4 krat zmanjšano občutljivostjo za tenofovir in z mutacijo reverzne transkriptaze K65R. Mutacije reverzne transkriptaze K65R lahko izberemo tudi z zalcitabinom, didanozinom in abakavirom in te povzročajo zmanjšano občutljivost na zalcitabin, didanozin, abakavir in lamivudin (14, 4, 3 in 25 kratno). Uporabi tenofovirdizoproksil fumarata se je potrebno izogniti pri bolnikih s sevom nosilcem K65R mutacije, ki so že bili zdravljeni s protiretrovirusnimi zdravili (glejte poglavje 4.4). Klinična učinkovitost tenofovirdizoproksil fumarata proti virusu hepatitisa B (HBV) pri človeku ni bila določena. Ni znano ali bo zdravljenje bolnikov sočasno okuženih z HIV-1 in HBV povzročilo razvoj HBV rezistence na tenofovirdizoproksil fumarat in ostala zdravila. Klinična učinkovitost: Učinkovitost tenofovirdizoproksil fumarata so dokazali pri že zdravljenih in še nezdravljenih odraslih, okuženih s HIV-1, v 48 tednov trajajočih študijah. V študijo GS je bilo vključenih 550 predhodno že zdravljenih bolnikov. Prejemali so placebo ali 245 mg tenofovirdizoproksilat (v obliki fumarata) 24 tednov. Ob začetku študije je bilo srednje število CD4 celic 427 celic/mm 3, srednja plazemska koncentracija HIV-1 RNA 3,4 log 10 kopij/ml (78% bolnikov je imelo virusno obremenitev < kopij/ml) in srednje trajanje predhodnega zdravljenja HIV je bilo 5,4 let. Genotipska analiza HIV izolatov pri 253 bolnikih je ob začetku študije odkrila, da ima 94% bolnikov HIV-1 mutacije za rezistenco povezane z nukleozidnimi zaviralci reverzne transkriptaze, 58% je imelo mutacije povezane s proteaznimi zaviralci in 48% je imelo mutacije povezane z nenukleozidnimi zaviralci reverzne transkriptaze. V 24. tednu je časovno vrednotena povprečna sprememba od začetne vrednosti izražena kot log 10 plazemske koncentracije HIV-1 RNA (DAVG 24 ) znašala -0,03 log 10 kopij/ml pri bolnikih, ki so prejemali placebo in -0,61 log 10 kopij/ml pri prejemnikih 245 mg tenofovirdizoproksilata (v obliki fumarata) (p < 0,0001). Bolniki, katerih HIV je izražal tri ali več mutacij povezanih z analogom timidina (TAM, thymidine-analogue associated mutations), ki so vsebovale ali M41L ali L210W mutacijo reverzne transkriptaze, so kazali zmanjšano občutljivost za zdravljenje z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata). Pri bolnikih z virusnim sevom z > 10 kratno fenotipsko rezistenco na zidovudin je bil virološki odgovor bistveno zmanjšan. Statistično značilna razlika v prid 245 mg tenofovirdizoproksilatu (v obliki fumarata) je bila opažena v časovno vrednoteni srednji vrednosti spremembe od začetne vrednosti v 24. tednu (DAVG 24 ) pri številu CD4 (+13 celic/mm 3 za 245 mg tenofovirdizoproksilat (v obliki fumarata) proti -11 celic/mm 3 za placebo, p=0,0008). Protivirusni učinek tenofovirdizoproksil fumarata je bil izražen skozi 48 tednov (DAVG 48 je bila -0,57 log 10 kopij/ml, delež pacientov z HIV-1 RNA pod 400 kopij/ml je bil 41%, s pod 50 kopij/ml pa 18%). Osem (2%) bolnikov zdravljenih z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) je razvilo K65R mutacijo v teku prvih 48 tednov. 144 tednov trajajoča, dvojno slepa, aktivno kontrolirana faza študije GS je ocenjevala učinkovitost in varnost 245 mg tenofovirdizoproksilata (v obliki fumarata) napram stavudinu pri uporabi v kombinaciji z lamivudinom in efavirenzom pri bolnikih okuženih s HIV-1, še nezdravljenih s protiretrovirusnimi zdravili. Ob začetku študije je bilo srednje število CD4 celic 279 celic/mm 3, srednja plazemska koncentracija HIV-1 RNA 4,91 log 10 kopij/ml; 19% bolnikov je imelo simptome okužbe s HIV-1 in 18% je imelo AIDS. Bolniki so bili razvrščeni glede na začetno vrednost HIV-1 RNA in števila CD4 celic. 43% bolnikov je imelo začetno vrednost virusne obremenitve > kopij/ml in 39% je imelo število CD4 celic < 200 celic/ml. V intent to treat analizi (pomanjkanje podatkov in sprememba protiretrovirusne terapije se smatra kot neuspeh) je bil delež bolnikov s HIV-1 RNA pod 400 kopij/ml 80% in bolnikov z manj kot 50 kopijami/ml 76% v 48. tednu zdravljenja z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) v primerjavi z 84% in 80% v stavudinski skupini. V 144. tednu je bil delež bolnikov s HIV-1 RNA pod 400 kopij/ml 71% in bolnikov z manj kot 50 kopij/ml 68% v skupini z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) v primerjavi z 64% in 63% v stavudinski skupini. 10

11 Srednja vrednost spremembe od začetne vrednosti za HIV-1 RNA in število CD4 je bila v 48. tednu zdravljenja podobna v obeh zdravljenih skupinah (-3,09 log 10 kopij/ml, +169 celic/mm 3 pri 245 mg tenofovirdizoproksilatu (v obliki fumarata) ter -3,09 log 10 kopij/ml, +167 celic/mm 3 pri stavudinski skupini). V 144. tednu zdravljenja je ostala srednja vrednost spremembe od začetne vrednosti podobna v obeh zdravljenih skupinah (-3,07 log 10 kopij/ml in +263 celic/mm 3 v skupini z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) ter -3,03 log 10 kopij/ml in +283 celic/mm 3 v stavudinski skupini). Ne glede na začetno vrednost HIV-1 RNA in števila CD4 je bil odziv na zdravljenje z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) enak. Mutacija K65R se je pojavila pri bolnikih v tenofovirdizoproksil fumaratni skupini v rahlo zvišanem odstotku kot pri aktivni kontrolni skupini (2,7% napram 0,7%). V vseh primerih je bila rezistenca na efavirenz oziroma lamivudin ali predhodno obstoječa ali pa sočasna z razvojem K65R. V skupini z 245 mg tenofovirdizoproksilatom (v obliki fumarata) je imelo 8 bolnikov HIV, ki je izražal mutacijo K65R, pri 7 od teh se je ta pojavila v prvih 48 tednih zdravljenja, pri enem pa v 96. tednu. Do 144. tedna niso opazili nobenega nadaljnjega razvoja K65R. Tako genotipske kot fenotipske analize niso podale dokazov za druge poti razvoja rezistence na tenofovir. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Tenofovirdizoproksil fumarat je vodotopen ester, predzdravilo, ki se in vivo hitro pretvori v tenofovir in formaldehid. Znotraj celice se tenofovir pretvori v tenofovir monofosfat in v aktivno učinkovino tenofovir difosfat. Absorbcija Pri bolnikih, okuženih s HIV, se po peroralnem vnosu tenofovirdizoproksil fumarat hitro absorbira in pretvori v tenofovir. Po jemanju večkratnih odmerkov tenofovirdizoproksil fumarata s hrano pri bolnikih, okuženih s HIV, so bile srednje (% koeficienta variacije) vrednosti C max 326 (36,6%) ng/ml, AUC (41,2%) ng h/ml in C min 64,4 (39,4%) ng/ml tenofovirja. Najvišje koncentracije tenofovirja so opazne v serumu znotraj ene ure po zaužitju na tešče in znotraj dveh ur po zaužitju s hrano. Peroralna biološka razpoložljivost tenofovirja iz tenofovirdizoproksil fumarata je bila približno 25% pri teščih bolnikih. Jemanje tenofovirdizoproksil fumarata z z maščobami bogatim obrokom je povečalo peroralno biološko razpoložljivost s povečanjem AUC tenofovirja za približno 40% in C max za približno 14%. Po vnosu prvega odmerka tenofovirdizoproksil fumarata je vrednost mediane C max v serumu pri sitih bolnikih znašala od 213 do 375 ng/ml. Vendar pa jemanje tenofovirdizoproksil fumarata z lažjim obrokom ni imelo bistvenega vpliva na farmakokinetiko tenofovirja. Porazdelitev Po intravenoznem odmerku je volumen porazdelitve tenofovirja v stanju dinamičnega ravnotežja znašal po ocenah približno 800 ml/kg. Po peroralnem vnosu tenofovirdizoproksil fumarata se tenofovir porazdeli po večini tkiv z najvišjo koncentracijo v ledvicah, jetrih in v vsebini črevesja (predklinične študije). In vitro je bila vezava tenofovirja na plazemske proteine manjša od 0,7% oziroma na serumske proteine manjša od 7,2% v koncentracijskem območju tenofovirja od 0,01 do 25 µg/ml. Biotransformacija In vitro študije so pokazale, da niti tenofovirdizoproksil fumarat niti tenofovir nista substrata za CYP450 encime. Poleg tega tenofovir in vitro pri koncentracijah, ki so bistveno višje (približno 300 krat) od koncentracij opaženih in vivo, ni zaviral presnavljanja zdravil, ki se biotransformirajo s katerokoli od pomembnejših izoform glavnega humanega CYP450 (CYP3A4, CYP2D6, CYP2C9, CYP2E1 ali CYP1A1/2). Tenofovirdizoproksil fumarat ni imel pri koncentraciji 100 µmol/l nobenega vpliva na katerokoli obliko CYP450 izoformov, izjema je CYP1A1/2, kjer so opazili majhno (6%) toda statistično pomembno zmanjšanje presnove substrata za CYP1A1/2. Na podlagi teh podatkov ni verjetno, da bi prišlo do klinično pomembnih interakcij med tenofovirdizoproksil fumaratom in zdravili, ki jih presnavlja CYP

12 Izločanje Tenofovir se primarno izloča preko ledvic tako s filtracijo kot z aktivnim tubularnim transportnim sistemom, pri čemer se po intravenoznem vnosu približno 70-80% odmerka izloči nespremenjenega s sečem. Ocenjeno je, da znaša skupni očistek približno 230 ml/h/kg (približno 300 ml/min), ledvični očistek je približno 160 ml/h/kg (približno 210 ml/min) kar presega nivo glomerularne filtracije. To nakazuje, da ima aktivna tubularna sekrecija pomembno vlogo pri izločanju tenofovirja. Po peroralnem vnosu je končni razpolovni čas tenofovirja približno 12 do 18 ur. Linearnost/ne-linearnost Farmakokinetične lastnosti tenofovirja so bile neodvisne od odmerka tenofovirdizoproksil fumarata v območju odmerkov od 75 do 600 mg. Tudi ponavljajoče jemanje tenofovirja, neodvisno od jakosti odmerka, ne vpliva na farmakokinetiko. Starost in spol Manjše število podatkov o farmakokinetiki tenofovirja pri ženskah ne nakazuje na pomembnejše razlike med spoloma. Farmakokinetične študije niso bile izvedene pri otrocih in mladostnikih (mlajših od 18 let) in pri starejših (nad 65 let). Farmakokinetike niso posebej preučevali pri različnih etničnih skupinah. Motnje v delovanju ledvic Farmakokinetične parametre za tenofovir so določili po vzetju enkratnega odmerka 245 mg tenofovirdizoproksilata pri 40 bolnikih, ki niso bili okuženi s HIV, z različnimi motnjami v delovanju ledvic. Stopnja motenj v delovanju ledvic je bila določena glede na začetno vrednost očistka kreatinina (CLCR) (normalna ledvična funkcija je pri CLCR > 80 ml/min; blaga motnja v delovanju ledvic pri CLCR=50-79 ml/min, zmerna pri CLCR=30-49 ml/min in resna pri CLCR=10-29 ml/min). V primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo (CLCR > 80 ml/min) z srednjo vrednostjo (% koeficienta variacije) izpostavljenosti tenofovirju (12%) ng h/ml se je le-ta pri bolnikih z blagimi motnjami v delovanju ledvic zvečala na (30%) ng h/ml, pri bolnikih z zmernimi motnjami na (42%) ng h/ml in na (45%) ng h/ml pri bolnikih z resnimi motnjami v delovanju ledvic. Pričakuje se, da se bo priporočeno odmerjanje v daljših časovnih intervalih za bolnike z motnjami v delovanju ledvic odražalo v višjih najvišjih plazemskih koncentracijah in nižjem nivoju C min v primerjavi z bolniki z normalno ledvično funkcijo. Klinične posledice tega niso znane. Pri bolnikih z ledvičnim obolenjem v končni fazi (ESRD, end stage renal disease) (CLCR < 10 ml/min), ki so potrebovali hemodializo, se je koncentracija tenofovirja med dializo znatno povišala v obdobju 48 ur in dosegla srednjo vrednost C max ng/ml in srednjo vrednost za AUC 0-48h ng h/ml. Priporočljivo je prilagoditi interval med odmerki za 245 mg tenofovirdizoproksilat (v obliki fumarata) pri bolnikih z očistkom kreatinina < 50 ml/min in pri bolnikih z ESRD, ki potrebujejo dializo (glejte poglavje 4.2). Farmakokinetika tenofovirja ni raziskana pri pacientih z očistkom kreatinina < 10 ml/min, ki niso na hemodializi in pri bolnikih z ESRD, ki uporabljajo peritonealno ali kakšno drugo obliko dialize. Motnje v delovanju jeter Bolniki, brez okužbe s HIV, ki so imeli različne stopnje motenj v delovanju jeter po klasifikaciji Child-Pugh-Turcotte (CPT), so vzeli enkratni 245 mg odmerek tenofovirdizoproksilata. Farmakokinetika tenofovirja se pri osebah z motnjami v delovanju jeter ni bistveno spremenila, kar nakazuje, da pri teh osebah ni potrebno prilagoditi odmerjanja. Pri osebah brez motenj v delovanju jeter je bila srednja (% koeficienta variacije) vrednost C max 223 (34,8%) ng/ml in AUC (50,8%) ng h/ml tenofovirja, v primerjavi s 289 (46,0%) ng/ml in (43,5%) ng h/ml 12

13 tenofovirja pri osebah z zmernimi motnjami ter 305 (24,8%) ng/ml in (44,0%) ng h/ml pri osebah z resnimi motnjami v delovanju jeter. Znotrajcelične farmakokinetične lastnosti Razpolovni čas T ½ za tenofovir difosfat je v ne-proliferajočih humanih mononuklearnih celicah periferne krvi (PBMC) približno 50 ur, T ½ v fitohemaglutinin-stimuliranih PBMC pa približno 10 ur. 5.3 Predklinični podatki o varnosti Predklinične študije izvedene na podganah, psih in opicah so pokazale učinke na tarčnih organih v prebavnem traktu, ledvicah, kosteh in zmanjšanje koncentracije serumskega fosfata. Toksičen vpliv na kosti je bil diagnosticiran kot osteomalacija (pri opicah) in kot zmanjšana mineralna gostota kosti (podgane in psi). Odkritja študij izvedenih na podganah in opicah so pokazala z učinkovino povezano zmanjšanje absorbcije fosfata v črevesju s potencialno sekundarnim zmanjšanjem mineralne gostote kosti. Vendar pa se ne da potegniti zaključkov o mehanizmu(ih) k vodi(jo) do pojava teh toksičnosti. Na podganah in zajcih so bile izvedene reproduktivne študije. Ni bilo vpliva na parjenje in plodnostne parametre kot tudi ne na nosečnost in plod. Ni bilo večjih sprememb na mehkem oziroma skeletnem tkivu ploda. Tenofovirdizoproksil fumarat je zmanjšal indeks življenjskih funkcij in težo mladičkov v peri- in postnatalnih študijah toksičnosti. Študije genotoksičnosti so pokazale, da ima tenofovirdizoproksil fumarat negativen učinek pri in vivo testu na mikronukleusu mišjega kostnega mozga, toda deluje pozitivno pri indukciji nadaljnih mutacij pri in vitro testiranju mišjih limfoma celic L5178Y, tako ob prisotni kot odsotni presnovni aktivaciji S9. Tenofovirdizoproksil fumarat je bil pozitiven v Ames testu (sev TA 1535) in v dveh od treh študijah, enkrat ob (6,2 do 6,8 kratno povečanje) in enkrat brez prisotnosti mešanice S9. Tenofovirdizoproksil fumarat je bil rahlo pozitiven tudi pri in vivo/in vitro testu nenačrtovane sinteze DNA v primarnih hepatocitih podgan. Tenofovirdizoproksil fumarat ni pokazal kancerogenega potenciala v dolgotrajni peroralni karcinogenetski raziskavi na podganah. Dolgoročna peroralna karcinogenetska raziskava na miših je pokazala nizko incidenco tumorjev na dvanajstniku, ki so verjetno povezani z visokimi lokalnimi koncentracijami tenofovirdizoproksil fumarata v prebavnem traktu pri odmerku 600 mg/kg/dan. Mehanizem nastanka tumorjev je nejasen, te ugotovitve pa za ljudi verjetno niso relevantne. 6. FARMACEVTSKI PODATKI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro: mikrokristalna celuloza (E460) predgelirani škrob (brez glutena) premreženi natrijev karmelozat laktoza monohidrat magnezijev stearat (E572) Filmska obloga: laktoza monohidrat hipromeloza (E464) titanov dioksid (E171) triacetin (E1518) barvilo indigo karmin (E132) 13

14 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta 6.4 Posebna navodila za shranjevanje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina Viread se nahaja v plastenki iz zgoščenega polietilena (HDPE, High Density Polyethylene) z za otroke varno zaporko in vsebuje 30 filmsko obloženih tablet in silikagelsko sušilno sredstvo. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Gilead Sciences International Limited Cambridge CB1 6GT Velika Britanija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/1/01/200/ DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Datum pridobitve dovoljenja za promet: 5. februar 2002 Datum zadnjega podaljšanja dovoljenja za promet: 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) 14

15 DODATEK II A. IMETNIK(I) DOVOLJENJA ZA IZDELAVO ZDRAVILA, ODGOVOREN (ODGOVORNI) ZA SPROŠČANJE SERIJE B. POGOJI DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM 15

16 A. IMETNIK(I) DOVOLJENJA ZA IZDELAVO ZDRAVILA, ODGOVOREN (ODGOVORNI) ZA SPROŠČANJE SERIJE Ime in naslov izdelovalcev, odgovornih za sproščanje serije Altana Pharma Oranienburg GmbH Lehnitzstrasse D Oranienburg Nemčija Gilead Sciences Limited Unit 13, Stillorgan Industrial Park Blackrock, Co. Dublin Irska V natisnjenem navodilu za uporabo zdravila mora biti navedeno ime in naslov izdelovalca, odgovornega za sproščanje zadevne serije. B. POGOJI DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM POGOJI ALI OMEJITVE GLEDE OSKRBE IN UPORABE, PREDPISANI IMETNIKU DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM Izdaja zdravila je le pod omejenimi pogoji in na recept (glejte Dodatek I: Povzetek glavnih značilnosti zdravila, poglavje 4.2). POGOJI ALI OMEJITVE V ZVEZI Z VARNO IN UČINKOVITO UPORABO ZDRAVILA Navedba smiselno ni potrebna. DRUGI POGOJI Imetnik dovoljenja za promet bo vsako leto predložil Periodično poročilo o varnosti zdravila (PSUR Periodic Safety Update Report ). Imetnik dovoljenja za promet bo poleg tega eno leto v 6-mesečnih ciklih, nato pa ob letni predložitvi Periodičnega poročila o varnosti zdravila (PSUR) predlagal posodobljeno različico načrta obvladovanja tveganja za ledvice. 16

17 DODATEK III OZNAČEVANJE IN NAVODILO ZA UPORABO 17

18 A. OZNAČEVANJE 18

19 PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI IN PRIMARNI OVOJNINI OZNAČEVANJE NA ŠKATLI IN NALEPKI PLASTENKE 1. IME ZDRAVILA Viread 245 mg filmsko obložene tablete tenofovirdizoproksilat 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN Ena filmsko obložena tableta vsebuje 245 mg tenofovirdizoproksilata, kar je ekvivalentno 300 mg tenofovirdizoproksil fumarata. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje laktozo monohidrat, za dodatne informacije glejte navodilo za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 30 filmsko obloženih tablet. 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Peroralna uporaba. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI 19

20 11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM Gilead Sciences Intl Ltd Cambridge CB1 6GT Velika Britanija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/1/01/200/ ŠTEVILKA SERIJE Serija 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Viread [samo na zunanji ovojnini] 20

21 B. NAVODILO ZA UPORABO 21

22 NAVODILO ZA UPORABO Viread 245 mg filmsko obložene tablete Tenofovirdizoproksilat Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! - Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. - Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. - Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim. Njim bi lahko celo škodovalo, čeprav imajo znake bolezni, podobne vašim. - Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Navodilo vsebuje: 1. Kaj je zdravilo Viread in za kaj ga uporabljamo 2. Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo Viread 3. Kako jemati zdravilo Viread 4. Možni neželeni učinki 5. Shranjevanje zdravila Viread 6. Dodatne informacije 1. KAJ JE ZDRAVILO VIREAD IN ZA KAJ GA UPORABLJAMO Viread sodi v skupino protivirusnih zdravil, imenovanih nukleotidni zaviralci reverzne transkriptaze. Viread se uporablja za zdravljenje okužbe z virusom HIV (virus človeške imunske pomanjkljivosti) pri odraslih. To zdravilo se mora jemati v kombinaciji z drugimi proti-hiv zdravili. Zdravilo ne ozdravi okužbe z virusom HIV. Med jemanjem Vireada se lahko še naprej razvijejo okužbe ali druge bolezni povezane s HIV infekcijo. 2. KAJ MORATE VEDETI, PREDEN BOSTE VZELI ZDRAVILO VIREAD Ne jemljite zdravila Viread - če ste alergični na (preobčutljivi za) tenofovir, tenofovirdizoproksil fumarat ali katerokoli sestavino zdravila Viread. Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Viread Viread ne zmanjšuje nevarnosti prenosa virusa HIV na druge s spolnim stikom ali okužbo s krvjo. Zato je pomembno, da še naprej uporabljate ustrezne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo prenos virusa HIV na druge. Če ste že kdaj imeli bolezni jeter ali ledvic ali če so vaši krvni in urinski testi kazali na težave z jetri ali ledvicami, obvestite o tem svojega zdravnika. Viread ima lahko vpliv na ledvice. Vaš zdravnik bo naredil nekaj krvnih preiskav, da bo ocenil delovanje vaših ledvic. Na osnovi rezultatov teh preiskav, vam bo zdravnik morda svetoval, da jemljete zdravilo Viread manj pogosto ali pa, da zdravljenje z Vireadom prekinete. Viread je poškodoval kosti živali. V tri leta trajajoči klinični študiji niso opazili klinično pomembnih sprememb na kosteh zaradi Vireada. 22

23 Viread je tesno soroden skupini zdravil, ki lahko povzročijo laktacidozo (preveč mlečne kisline v vaši krvi) skupaj s povečanimi jetri. Podatki iz študij na živalih in ljudeh nakazujejo, da je tveganje za nastanek laktacidoze kot posledice zdravljenja z Vireadom majhno. Globoko, hitro dihanje, omotica in nespecifični simptomi kot so slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu lahko nakazujejo razvoj laktacidoze. Ta redek toda resen neželeni učinek je imel občasno usoden potek. Laktacidoza se pogosteje pojavlja pri ženskah, še posebej pri tistih s prekomerno telesno težo. Bolezen jeter prav tako lahko poveča tveganje za pojav laktacidoze. Med zdravljenjem z Vireadom bo zdravnik skrbno nadzoroval vse znake, ki bi lahko nakazovali razvoj laktacidoze. Prerazporeditev, kopičenje ali izguba telesnih maščob se lahko pojavijo pri bolnikih, ki prejemajo kombinirano protiretrovirusno terapijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom, če opazite spremembe telesnega maščevja. Pri nekaterih bolnikih z napredovalo okužbo s HIV (AIDS) in z oportunistično okužbo v anamnezi se lahko kmalu po začetku anti-hiv zdravljenja pojavijo znaki in simptomi vnetja povezani s prejšnjimi okužbami. Menijo, da so ti simptomi posledica izboljšanja telesnega imunskega odgovora, ki omogoča telesu, da se brani pred okužbami, ki so bile prej prisotne brez očitnih simptomov. Če opazite kakršnekoli znake okužbe, prosimo, da o tem takoj obvestite svojega zdravnika. Če ste imeli ali imate jetrne bolezni, se posvetujte z zdravnikom. Pri bolnikih s kroničnim hepatitisom B ali C, ki se zdravijo s protiretrovirusnimi zdravili, obstaja povečano tveganje za pojav resnih in potencialno usodnih neželenih učinkov na jetrih, zato so lahko pri njih potrebne krvne preiskave za kontrolo jetrne funkcije. Jemanje drugih zdravil Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta. Zdravila Viread ne smete jemati, če že jemljete druga zdravila, ki vsebujejo tenofovirdizoproksil fumarat (Truvada). Opozorite zdravnika, če jemljete druga zdravila, ki bi lahko poškodovala vaše ledvice, kot so aminoglikozidi, amfotericin B, foskarnet, ganciklovir, pentamidin, vankomicin, cidofovir ali interleukin-2. Opazili so medsebojno delovanje tenofovirja z didanozinskimi puferskimi tabletami in gastrorezistentnimi kapsulami (odpornimi na želodčni sok). Nivo didanozina v krvi se lahko zviša ob hkratnem jemanju z Vireadom. Torej, če vaša protiretrovirusna shema zdravljenja vključuje oba, Viread in didanozin, bo vaš zdravnik skrbno nadzoroval morebitni pojav neželenih učinkov povezanih z didanozinom. Ne prekinite zdravljenja brez posvetovanja z zdravnikom. Poleg tega je bilo opaženo šibkejše medsebojno delovanje med Vireadom in lopinavir/ritonavirom, vendar se ne ocenjuje kot klinično pomembno. Jemanje zdravila Viread skupaj s hrano in pijačo Zdravilo Viread je treba jemati s hrano (na primer pri obroku ali prigrizku). Nosečnost in dojenje Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo. Če zanosite ali načrtujete zanositev, se morate s svojim zdravnikom posvetovati o možnih neželenih učinkih ter koristih in tveganjih protiretrovirusnega zdravljenja za vas in vašega otroka. Varnost uporabe Vireada med nosečnostjo ni dokazana. Zaradi tega je pomembno, da ženske v rodnem obdobju, ki se zdravijo z Vireadom, uporabljajo učinkovito kontracepcijsko metodo, da bi s tem preprečile zanositev. Če ste zdravilo Viread jemali med nosečnostjo, vas lahko vaš zdravnik naroča na redne preglede, da bo spremljal razvoj vašega otroka. Takšni pregledi lahko vključujejo preiskave krvi in druge diagnostične preiskave. Pri otrocih, katerih matere so med nosečnostjo jemale nukleozidne in nukleotidne analoge, je korist zaradi zmanjšane nevarnosti okužbe z virusom HIV večja od tveganja zaradi neželenih učinkov. 23

NAVODILO ZA UPORABO SEROQUEL kvetiapin (quetiapinum)

NAVODILO ZA UPORABO SEROQUEL kvetiapin (quetiapinum) NAVODILO ZA UPORABO SEROQUEL kvetiapin (quetiapinum) SEROQUEL 25 mg SEROQUEL 100 mg SEROQUEL 200 mg SEROQUEL 300 mg Pred uporabo natanno preberite to navodilo! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli

More information

ALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA?

ALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA? ALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA? Darja Logar, dr. med. Barbara Mazej Poredoš, dr. med. Ljubljana, 18. 10. 2012 Dandanes se izjemno povečuje poraba ZPČ, čemur smo priča tudi

More information

GINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI. Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015

GINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI. Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015 GINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015 KLINIČNO VPRAŠANJE Ali uporaba standardiziranih pripravkov Ginkgo bilobe izboljšuje

More information

Antikoagulantno zdravljenje

Antikoagulantno zdravljenje Antikoagulantno zdravljenje (novosti s kongresa ASH 2010) Irena Umek Bricman Oddelek za interno medicino SB Slovenj Gradec Podčetrtek, 15.04.2010 Trajanje antikoagulantne terapije Priporočila: 8th ACCP

More information

Navodilo za uporabo. Mofenstra 4 mg zrnca montelukast. za otroke, stare 6 mesecev do 5 let

Navodilo za uporabo. Mofenstra 4 mg zrnca montelukast. za otroke, stare 6 mesecev do 5 let Navodilo za uporabo Mofenstra 4 mg zrnca montelukast za otroke, stare 6 mesecev do 5 let Pred uporabo natančno preberite navodilo, preden vaš otrok začne jemati zdravilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke!

More information

Navodilo za uporabo Nitrofurantoin 25 mg/5 ml peroralna suspenzija Nitrofurantoin

Navodilo za uporabo Nitrofurantoin 25 mg/5 ml peroralna suspenzija Nitrofurantoin Navodilo za uporabo Nitrofurantoin 25 mg/5 ml peroralna suspenzija Nitrofurantoin Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! - Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. - Če imate

More information

NAVODILO ZA UPORABO. Liskantin 250 mg tablete primidon

NAVODILO ZA UPORABO. Liskantin 250 mg tablete primidon NAVODILO ZA UPORABO Liskantin 250 mg tablete primidon Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte

More information

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA BYDUREON 2 mg prašek in topilo za suspenzijo s podaljšanim sproščanjem za injiciranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena viala vsebuje

More information

ALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE?

ALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE? ALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE? SPECIALIZACIJA IZ DRUŽINSKE MEDICINE MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA 16. SKUPINA AVTORJI: MIRJANA NINKOV MILA MRŠIĆ OLIVER ILIĆ OPIS

More information

1.3.1 Nifedipine SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Nifedipine SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Cordipin retard 20 mg tablete s podaljšanim sproščanjem 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena tableta s podaljšanim sproščanjem vsebuje 20 mg nifedipina. Pomožna snov z znanim učinkom:

More information

1.3.1 Valsartan SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Valsartan SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Valsacor 320 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 320 mg valsartana. Pomožne snovi z znanim učinkom: - laktoza: 114 mg/tableto

More information

1.3.1 Atorvastatin calcium SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Atorvastatin calcium SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Atoris 10 mg filmsko obložene tablete Atoris 20 mg filmsko obložene tablete Atoris 30 mg filmsko obložene tablete Atoris 40 mg filmsko obložene tablete Atoris 60 mg filmsko obložene tablete

More information

Priporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije. Barbara Skopec

Priporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije. Barbara Skopec Priporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije Barbara Skopec ITP = Idiopatična trombocitopenična purpura ITP = primarna imunska trombocitopenija Rodeghiero F, et al. Blood 2009;113:2386

More information

SPC (SI) Metoject 10 mg/ml; Date of latest revision:

SPC (SI) Metoject 10 mg/ml; Date of latest revision: POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Metoject 7,5 mg/0,75 ml raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi Metoject 10 mg/1 ml raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski

More information

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Sorel combo 50 mikrogramov/500 mikrogramov v 1 g mazilo 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA En gram mazila vsebuje 50 mikrogramov kalcipotriola (v

More information

1.3.1 Rosuvastatin + Amlodipine SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Rosuvastatin + Amlodipine SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Rosmela 10 mg/5 mg filmsko obložene tablete Rosmela 10 mg/10 mg filmsko obložene tablete Rosmela 15 mg/5 mg filmsko obložene tablete Rosmela 15 mg/10 mg filmsko obložene tablete Rosmela

More information

1.3.1 Valsartan SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Valsartan SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Valsacor 80 mg filmsko obložene tablete Valsacor 160 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 80 mg ali 160 mg valsartana. Pomožne

More information

Valproat : nove omejitve uporabe in vzpostavitev programa za preprečevanje nosečnosti

Valproat : nove omejitve uporabe in vzpostavitev programa za preprečevanje nosečnosti 10. 12. 2018 Neposredno obvestilo za zdravstvene delavce Valproat : nove omejitve uporabe in vzpostavitev programa za preprečevanje nosečnosti Spoštovani! V dogovoru z Evropsko agencijo za zdravila (EMA)

More information

1.3.1 Rosuvastatin SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Rosuvastatin SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Sorvasta 5 mg filmsko obložene tablete Sorvasta 10 mg filmsko obložene tablete Sorvasta 15 mg filmsko obložene tablete Sorvasta 20 mg filmsko obložene tablete Sorvasta 30 mg filmsko obložene

More information

Regulativa in legislativa

Regulativa in legislativa Regulativa in legislativa Zakon o zdravilih (UL RS št. 31, 24.3.2006, 3217-3240) Pravilnik o dovoljenju za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini (UL RS št. 59, 8.6.2006, 6457-6469 Zakon o zdravilih

More information

Analiza preživetja. Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2. Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm.

Analiza preživetja. Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2. Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm. Analiza preživetja Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2 Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm. Ljubljana, 16. 12. 2011 Analiza preživetja Survival analysis Proučevanje (modeliranje)

More information

1.3.1 Pikovit SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Pikovit SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Pikovit sirup 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 5 ml sirupa (1 merilna žlička) vsebuje: - 900 i.e. vitamina A (vitaminum A) v obliki retinilpalmitata, - 100 i.e. holekalciferola (cholecalciferolum,

More information

Imetnik dovoljenja za promet. Izdelovalec

Imetnik dovoljenja za promet. Izdelovalec NAVODILO ZA UPORABO ZA BOLNIKA Pred uporabo natančno preberite to navodilo! Shranite navodilo. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

More information

Vesna Vasić, dr.med Tanja Mišmaš, dr.med

Vesna Vasić, dr.med Tanja Mišmaš, dr.med Vesna Vasić, dr.med Tanja Mišmaš, dr.med 1.. Roger Bouillon,*, Heike Bischoff- Ferrari, Walter Wille: - Vitamin D and Health: PerspecBves From Mice and Man, Journal of Bone and Mineral ResearchVolume

More information

HIV/AIDS UPDATE Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo

HIV/AIDS UPDATE Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo HIV/AIDS UPDATE 2017 Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo Patogeneza okužbe s HIV 1. Sesutje imunskega sistema KLINIČNE OPREDELITVE

More information

Profilaktično zdravljenje hemofilije. Simpozij Bayer Maj 2011

Profilaktično zdravljenje hemofilije. Simpozij Bayer Maj 2011 Profilaktično zdravljenje hemofilije Simpozij Bayer Maj 2011 Treatment schedules for adult hemophilia patients Prophylaxis Regular On demand Temporarily Načini zdravljenja krvavitev pri hemofiliji Poznamo

More information

Uporaba mikofenolat mofe0la v zdravljenju SLE. Rok Ješe Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana

Uporaba mikofenolat mofe0la v zdravljenju SLE. Rok Ješe Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana Uporaba mikofenolat mofe0la v zdravljenju SLE Rok Ješe Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana Mikofenolat mofe=l (MMF) 2- morfolinoe=lni ester mikofenolne kisline produkt plesni Penicillium brevicompactum

More information

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA HYZAAR 100 mg/12,5 mg losartanum et hydrochlorothiazidum (kalii losartanas et hydrochlorothiazidum) 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA HYZAAR 100

More information

Zdravljenje pridobljene hemofilije. Irena Preložnik Zupan

Zdravljenje pridobljene hemofilije. Irena Preložnik Zupan Zdravljenje pridobljene hemofilije Irena Preložnik Zupan CILJI 1. Definicija, klinična slika, diagnoza 2. Zdravljenje zdravljenje akutnih krvavitev odstranjevanje inhibitorjev Pridobljeni inhibitorji koagulacije

More information

Sporočilo za javnost Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska poročila glede pandemskih cepiv A (H1N1)

Sporočilo za javnost Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska poročila glede pandemskih cepiv A (H1N1) Številka: 47-00/009 Datum:..009 Sporočilo za javnost Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska poročila glede pandemskih cepiv A (HN) Evropska agencija za zdravila (EMEA) bo tedensko objavljala poročila

More information

Pripravki levkocitov. Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana

Pripravki levkocitov. Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana Pripravki levkocitov Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana Razdelitev levkocitov Granulociti polimorfonuklearni levkociti Nevtrofilci Bazofilci Eozinofilci Agranulociti

More information

Od dostavnih sistemov učinkovin do klinične učinkovitosti zdravil Vloga in pomen (molekularne) biofarmacije in farmakokinetike.

Od dostavnih sistemov učinkovin do klinične učinkovitosti zdravil Vloga in pomen (molekularne) biofarmacije in farmakokinetike. Od dostavnih sistemov učinkovin do klinične učinkovitosti zdravil Vloga in pomen (molekularne) biofarmacije in farmakokinetike Mrhar Aleš Odnos med učinkovino/dostavnim sistemom, farmakokinetiko, farmakodinamiko

More information

DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH

DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH 1 Država članica Avstrija Avstrija Belgija Belgija

More information

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Tolura 20 mg tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena tableta vsebuje 20 mg telmisartana. Pomožne snovi z znanim učinkom: Ena tableta

More information

1.3.1 Alprazolam SPC, Labeling and Package Leaflet SI

1.3.1 Alprazolam SPC, Labeling and Package Leaflet SI 1. IME ZDRAVILA Helex 0,25 mg tablete Helex 0,5 mg tablete Helex 1 mg tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 1 tableta vsebuje 0,25 mg, 0,5 mg ali 1 mg alprazolama. Pomožne snovi: 0,25 mg tablete

More information

Domača naloga 21. modularna skupina

Domača naloga 21. modularna skupina Domača naloga 21. modularna skupina Individualizacija antikoagulantnega zdravljenja glede na genetsko variabilnost v poteh presnove in delovanja varfarina prof. dr. Vita Dolžan, dr. med. Laboratorij za

More information

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Sutent 12,5 mg trde kapsule Sutent 25 mg trde kapsule Sutent 37,5 mg trde kapsule Sutent 50 mg trde kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA

More information

Tuberozna skleroza. Anamarija Meglič. Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

Tuberozna skleroza. Anamarija Meglič. Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Tuberozna skleroza Anamarija Meglič Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Strokovni sestanek Kranjska gora, 22. in 23. november 2013 Meglič A. Tuberozna skleroza (TS) TSC tuberous

More information

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA. 5 ml peroralne suspenzije (1 ţlička) vsebuje 40 mg trimetoprima in 200 mg sulfametoksazola.

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA. 5 ml peroralne suspenzije (1 ţlička) vsebuje 40 mg trimetoprima in 200 mg sulfametoksazola. POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Primotren 40 mg/200 mg v 5 ml peroralna suspenzija 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 5 ml peroralne suspenzije (1 ţlička) vsebuje 40 mg trimetoprima

More information

Principi PET-CT preiskave. Marko Grmek

Principi PET-CT preiskave. Marko Grmek Principi PET-CT preiskave Marko Grmek PET-CT PET pozitronska emisijska tomografija CT računalniška tomografija Fuzijska slika Detektor sevanja - PET skener - CT naprava PET-CT preiskava Radiofarmak - 18

More information

Predstavitev smernic za osteoporozo

Predstavitev smernic za osteoporozo Predstavitev smernic za osteoporozo mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Lj in Mb 16. modularna skupina (02.04.2014) 1 Viri http://www. endodiab.si/ priporocila/

More information

Special section 8 th Alpe Adria Medical Physics Meeting. Guest Editors: Božidar Casar and Dietmar Georg

Special section 8 th Alpe Adria Medical Physics Meeting. Guest Editors: Božidar Casar and Dietmar Georg Special section 8 th Alpe Adria Medical Physics Meeting Guest Editors: Božidar Casar and Dietmar Georg vol.52 no.3 september 2018 NOVO CABOMETYX pomembno izboljša PFS, OS in ORR v drugi liniji zdravljenja

More information

MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA. ZD SLOV.KONJICE Lucija Kračun, dr.med Loče,

MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA. ZD SLOV.KONJICE Lucija Kračun, dr.med Loče, MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA ZD SLOV.KONJICE Lucija Kračun, dr.med Loče, 30.1.2010 Opis problema vključno z opisom populacije, na katero se problem nanaša Ali je bolnike starejše od 80 let smiselno

More information

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Setronon 2 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 2 ml raztopine za injiciranje/infundiranje (ena ampula)

More information

PREPRE^EVANJE PONOVNE OKUŽBE S HBV PRI BOLNIKIH PO PRESADITVI JETER Z UPORABO HEPATITIS B IMUNOGLOBULINA

PREPRE^EVANJE PONOVNE OKUŽBE S HBV PRI BOLNIKIH PO PRESADITVI JETER Z UPORABO HEPATITIS B IMUNOGLOBULINA PREPRE^EVANJE PONOVNE OKUŽBE S HBV PRI BOLNIKIH PO PRESADITVI JETER Z UPORABO HEPATITIS B IMUNOGLOBULINA Ur{ka Rahne Potokar Klju~ne besede: Hepatitis B imunoglobulin, transplantacija jeter, hepatitis

More information

HEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN

HEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN HEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN - ABSTRACT - - UVOD IN OPREDELITEV POJMOV Hematurija je prisotnost krvi v urinu. - - - mesecev. Lahko je - - Hematurija je sicer lahko pomemben znak bolezni

More information

Klinični pomen mutacije JAK2 pri KMPB, analiza bolnikov iz dveh slovenskih regij. Joško Vučković

Klinični pomen mutacije JAK2 pri KMPB, analiza bolnikov iz dveh slovenskih regij. Joško Vučković Klinični pomen mutacije JAK2 pri KMPB, analiza bolnikov iz dveh slovenskih regij Joško Vučković Prebivalstvo Slovenije po statističnih regijah, 2002 * SLOVENIJA 1.994.084 Pomurska 130.798 Podravska 327.666

More information

Refraktarna mikrocitna hipokromna anemija

Refraktarna mikrocitna hipokromna anemija Refraktarna mikrocitna hipokromna anemija Klinični oddelek za hematologijo, onkologijo in transplantacijo krvotvornih matičnih celic Pediatrična klinika UKC Ljubljana Simona Avčin, Maruša Debeljak, Janez

More information

PESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND. Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1

PESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND. Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1 Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 28-33 Zreče, 4. 6. marec 2003 PESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1 Ministry of

More information

1UVOD ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE TREATMENT OF MULTIPLE SCLEROSIS

1UVOD ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE TREATMENT OF MULTIPLE SCLEROSIS ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE TREATMENT OF MULTIPLE SCLEROSIS AVTOR / AUTHOR: Prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med. Oddelek za nevrološke bolezni, UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor NASLOV ZA DOPISOVANJE

More information

Mutacijska analiza v genu ABL1

Mutacijska analiza v genu ABL1 Mutacijska analiza v genu ABL1 Asist. Mag. Tadej Pajič Spec.med.biokem. Specializirani hematološki laboratorij kliničnega oddelka za hematologijo Interna klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana

More information

Sašo Duh, Mojca Prica, Manja Vivod NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA MODULARNA NALOGA

Sašo Duh, Mojca Prica, Manja Vivod NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA MODULARNA NALOGA Sašo Duh, Mojca Prica, Manja Vivod NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA MODULARNA NALOGA OPIS PROBLEMA OZ. VPRAŠANJA VKLJUČNO Z OPISOM POPULACIJE, NA KATERO SE PROBLEM NANAŠA Povezava med pomanjkanjem vitamina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MAJA CVIKL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MAJA CVIKL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MAJA CVIKL OPTIMIZACIJA REŽIMA ODMERJANJA VANKOMICINA S POMOČJO RAČUNALNIŠKEGA FARMAKOKINETIČNEGA PROGRAMA V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU MARIBOR OPTIMIZING

More information

Slika 1: Vzorci zemlje

Slika 1: Vzorci zemlje DELOVNI LIST INŠTITUT HAIDEGG Inštitut Haidegg je inštitut za raziskavo zemlje oz. tal. Bili so prvi, ki so leta 1987 pričeli z raziskavami. Od leta 2006 jemljejo vzorce na 1000 različnih mestih po Avstriji.

More information

Osnove antikoagulacijskega zdravljenja. Maja Jošt, Erika Oblak

Osnove antikoagulacijskega zdravljenja. Maja Jošt, Erika Oblak Osnove antikoagulacijskega zdravljenja Maja Jošt, Erika Oblak Golnik, september 2011 Naša slikca SMERNICE: KDO? KDAJ? ZAKAJ? KOLIKO ČASA? KATERO ZDRAVILO? Mavri A, Vene N. Smernice za vodenje antikoagulacijskega

More information

Sporočilo za javnost Prevod četrtega tedenskega poročila Evropske agencije za zdravila glede pandemskih cepiv A(H1N1)

Sporočilo za javnost Prevod četrtega tedenskega poročila Evropske agencije za zdravila glede pandemskih cepiv A(H1N1) Številka: 1472-004/2010 Datum: 7.1.2010 Sporočilo za javnost Prevod četrtega tedenskega poročila Evropske agencije za zdravila glede pandemskih cepiv A(H1N1) Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska

More information

Zdravila s farmakološkim učinkom na srcu

Zdravila s farmakološkim učinkom na srcu Zdravila s farmakološkim učinkom na srcu Prof. dr. Mojca Kržan Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Zdravila s farmakološkim učinkom na

More information

Sladkorna bolezen in kirurški poseg

Sladkorna bolezen in kirurški poseg Sladkorna bolezen in kirurški poseg Doc.dr.Vilma Urbančič, dr.med. UKC Ljubljana KO EDBP, Diabetološki oddelek 1.12.2010 10. Podiplomski tečaj iz hospitalne diabetologije Ljubljana, 24.11. -2.12.2010 Noordzij

More information

15. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN Jelka Zaletel Vrtovec, Draženka Pongrac Barlovič

15. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN Jelka Zaletel Vrtovec, Draženka Pongrac Barlovič 15. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN Jelka Zaletel Vrtovec, Draženka Pongrac Barlovič Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 sodijo med ljudi s povečanim tveganjem za kronično ledvično bolezen, najpogostejša

More information

Mesto bisfosfonatov pri zdravljenju bolnikov z rakom

Mesto bisfosfonatov pri zdravljenju bolnikov z rakom Mesto bisfosfonatov pri zdravljenju bolnikov z rakom Simona Borštnar Izvleček Pri bolnikih z rakom in zasevki v kosteh je veliko tveganje za razvoj zapletov v kosteh, kar vodi v razvoj bolečin, patoloških

More information

Modul: Na izsledkih temelječa medicina. Veljko Ignjatović

Modul: Na izsledkih temelječa medicina. Veljko Ignjatović Modul: Na izsledkih temelječa medicina Veljko Ignjatović Opis problema: Ambulanto družinske medicine, večkrat na leto obišče gospa srednjih let, po poklicu uslužbenka v banki, zaradi suhega kašlja, hripavosti

More information

1UVOD ULCEROZNI KOLITIS- KLINIČNI PRIMER ULCERATIVE COLITIS- CLINICAL CASE

1UVOD ULCEROZNI KOLITIS- KLINIČNI PRIMER ULCERATIVE COLITIS- CLINICAL CASE ULCEROZNI KOLITIS- KLINIČNI PRIMER ULCERATIVE COLITIS- CLINICAL CASE AVTOR / AUTHOR: Luka Vilč, mag.farm. JZ celjske lekar, Lekarna Gregorčičeva Gregorčičeva 5 3000 Celje NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:

More information

SMERNICE ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI ZA ALZHEIMERJEVO BOLEZEN

SMERNICE ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI ZA ALZHEIMERJEVO BOLEZEN SMERNICE ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI ZA ALZHEIMERJEVO BOLEZEN GUIDELINES FOR DRUG TREATMENTS OF ALZHEIMER'S DISEASE AVTOR / AUTHOR: Maja Klarendić 1, Gorazd B. Stokin 2, 3 1 Medicinska fakulteta, Univerza v

More information

Smernice za zdravljenje s kanabinoidi in klinična pot zdravljenja s kanabinoidi

Smernice za zdravljenje s kanabinoidi in klinična pot zdravljenja s kanabinoidi Smernice za zdravljenje s kanabinoidi in klinična pot zdravljenja s kanabinoidi Avtor: prim. Josipina Ana Červek, dr. med. Ljubljana, december 2016 Onkološki inštitut Ljubljana 1 POVZETEK V onkologiji

More information

Ključne besede: motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, farmakoterapija, epidemiologija, farmakoepidemiologija, metaanalize.

Ključne besede: motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, farmakoterapija, epidemiologija, farmakoepidemiologija, metaanalize. Epidemiologija, farmakoepidemiologija ter primerjalna učinkovitost in sprejemljivost zdravil za zdravljenje hiperkinetične motnje otrok in mladostnikov Epidemiology, pharmacoepidemiology, comparative efficacy

More information

PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV Mentorica: doc. dr. Irena Klavs, dr. med. Pri seminarju so sodelovali: Maida Čekić, Špela Dolinar, Teja Hribar, Nika

PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV Mentorica: doc. dr. Irena Klavs, dr. med. Pri seminarju so sodelovali: Maida Čekić, Špela Dolinar, Teja Hribar, Nika PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV Mentorica: doc. dr. Irena Klavs, dr. med. Pri seminarju so sodelovali: Maida Čekić, Špela Dolinar, Teja Hribar, Nika Močnik, Dragan Jejinič, Anže Jesenko, Nejc Planinc, Nina

More information

Prioritetni dejavniki tveganja v živilih. Urška Blaznik, dr. Stanislava Kirinčič, mag. Viviana Golja, Irena Veninšek Perpar

Prioritetni dejavniki tveganja v živilih. Urška Blaznik, dr. Stanislava Kirinčič, mag. Viviana Golja, Irena Veninšek Perpar Prioritetni dejavniki tveganja v živilih Urška Blaznik, dr. Stanislava Kirinčič, mag. Viviana Golja, Irena Veninšek Perpar Svetovni dan zdravja 2015, nacionalni posvet o varnosti živil, 7. april 2015 Zakaj

More information

19. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN

19. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN 19. DIABETIČNA LEDVIČNA BOLEZEN Jelka Zaletel, Draženka Pongrac Barlovič, Radovan Hojs Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo povečano tveganje za kronično ledvično bolezen, pri čemer je najpogostejša

More information

1Uvod VPLIV KAJENJA NA ZDRAVILNE UČINKOVINE. ThE EFFECT OF SmOKING ON DRUGS POVZETEK

1Uvod VPLIV KAJENJA NA ZDRAVILNE UČINKOVINE. ThE EFFECT OF SmOKING ON DRUGS POVZETEK VPLIV KAJENJA NA ZDRAVILNE UČINKOVINE ThE EFFECT OF SmOKING ON DRUGS AVTOR / AUThOR: izr. prof. dr. Žiga Jakopin, mag. farm. Katedra za farmacevtsko kemijo, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani,

More information

Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2

Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2 Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2 Andrej Janež Katedra družinske medicine, Ljubljana 23.10.2014 Izločanje insulina ß-celična funkcija Glukagon Inkretinov Produkcija glukoze v jetrih Jetra GIT Pankreas

More information

UPORABA KANABINOIDOV V ONKOLOGIJI

UPORABA KANABINOIDOV V ONKOLOGIJI UPORABA KANABINOIDOV V ONKOLOGIJI THE ROLE Of CANNABINOIDS IN ONCOLOGY AVTOR / AUTHOR: josipina Ana červek, dr. med., spec. Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana KORESPONDENČNI

More information

Cepljenje odraslih v Sloveniji. Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL

Cepljenje odraslih v Sloveniji. Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL Cepljenje odraslih v Sloveniji Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL Literatura http://www.ivz.si/cepljenje/strokovna_javnost/program _cepljenja?pi=18&_18_view=item&_18_newsid=2016

More information

ANALIZA AVTOMATSKEGA SISTEMA ZA SPREMLJANJE INTERAKCIJ MED ZDRAVILI

ANALIZA AVTOMATSKEGA SISTEMA ZA SPREMLJANJE INTERAKCIJ MED ZDRAVILI ANALIZA AVTOMATSKEGA SISTEMA ZA SPREMLJANJE INTERAKCIJ MED ZDRAVILI ANALYSIS OF THE AUTOMATED DRUG-DRUG INTERACTION SYSTEM AVTORJI / AUTHORS: 1, Sabina Šoštarić, mag. farm., Pieter Cornu, PharmD, Alain

More information

Damir FRANIC 1*, Ivan VERDENIK 2. Outpatient Clinic for Obstetrics and Gynecology, Celjska cesta 10, 3250 Rogaska Slatina, Slovenia 2

Damir FRANIC 1*, Ivan VERDENIK 2. Outpatient Clinic for Obstetrics and Gynecology, Celjska cesta 10, 3250 Rogaska Slatina, Slovenia 2 Franic D, Verdenik I. Risk factors for osteoporosis in postmenopausal women from the point of view of primary care gynecologist. Zdr Varst. 2018;57(1):33-38. doi: 10.2478/sjph-2018-0005. RISK FACTORS FOR

More information

GLASILO ZDRUŽENJA PSIHIATROV PRI SLOVENSKEM ZDRAVNIŠKEM DRUŠTVU. številka 61 februar 2017

GLASILO ZDRUŽENJA PSIHIATROV PRI SLOVENSKEM ZDRAVNIŠKEM DRUŠTVU. številka 61 februar 2017 GLASILO ZDRUŽENJA PSIHIATROV PRI SLOVENSKEM ZDRAVNIŠKEM DRUŠTVU številka 61 februar 2017 2 VICEVERSA - glasilo Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu št. 61 Glavni urednik doc.dr. Brigita

More information

1UVOD FARMAKOTERAPIJA SHIZOFRENIJE PHARMACOTHERAPY OF SCHIZOPHRENIA POVZETEK ABSTRACT. 152 farm vestn 2015; 66

1UVOD FARMAKOTERAPIJA SHIZOFRENIJE PHARMACOTHERAPY OF SCHIZOPHRENIA POVZETEK ABSTRACT. 152 farm vestn 2015; 66 FARMAKOTERAPIJA SHIZOFRENIJE FARMAKOTERAPIJA SHIZOFRENIJE PHARMACOTHERAPY OF SCHIZOPHRENIA AVTOR / AUTHOR: Cvetka Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm. Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot sv. Antona

More information

POLONA PRISLAN MAGISTRSKA NALOGA ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE

POLONA PRISLAN MAGISTRSKA NALOGA ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO POLONA PRISLAN MAGISTRSKA NALOGA ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO POLONA PRISLAN SISTEMATIČNI PREGLED

More information

1Uvod ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE NEVROPATSKE BOLEČINE THE PHARMACOLOGICAL TREATMENT OF NEUROPATHIC PAIN

1Uvod ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE NEVROPATSKE BOLEČINE THE PHARMACOLOGICAL TREATMENT OF NEUROPATHIC PAIN ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE NEVROPATSKE BOLEČINE THE PHARMACOLOGICAL TREATMENT OF NEUROPATHIC PAIN AVTORJA / AUTHOR: Marina Urbanc, mag. farm., spec. 1 Doc. dr. Igor Locatelli, mag. farm. 2 1 Celjske lekarne,

More information

3. DIAGNOZA SLADKORNE BOLEZNI

3. DIAGNOZA SLADKORNE BOLEZNI 3. DIAGNOZA SLADKORNE BOLEZNI Maja Ravnik Oblak Mnogo bolnikov s presnovnim sindromom, mejno bazalno glikemijo, moteno toleranco za glukozo in sladkorno boleznijo je neodkritih. Presnovni sindrom, mejna

More information

POmEN PROBIOTIKOV PRI OKUŽBAh

POmEN PROBIOTIKOV PRI OKUŽBAh POmEN PROBIOTIKOV PRI OKUŽBAh ImPORTANCE OF PROBIOTICS IN INFECTIONS AVTOR / AUThOR: Doc. dr. Aleš Berlec, mag. farm. Odsek za biotehnologijo, Institut»Jožef Stefan«Jamova 39, SI-1000 Ljubljana NASLOV

More information

MODERN RHEUMATOID ARTHRITIS MANAGEMENT

MODERN RHEUMATOID ARTHRITIS MANAGEMENT SODOBNO ZDRAVLJENJE REVMATOIDNEGA ARTRITISA MODERN RHEUMATOID ARTHRITIS MANAGEMENT Jaka Ostrovršnik, dr. med., prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Klinični oddelek za revmatologijo, Univerzitetni klinični

More information

TMA - pogled nefrologa

TMA - pogled nefrologa TMA - pogled nefrologa Andreja Marn Pernat Klinični oddelek za nefrologijo UKC Ljubljana Plazmafereza s svežo zmrznjeno plazmo metoda izbora za zdravljenje TTP/aHUS Brez plazmafereze s SZP je bila smrtnost

More information

Klasifikacija težav povezanih z zdravili

Klasifikacija težav povezanih z zdravili Klasifikacija težav povezanih z zdravili doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. asist. Nejc Horvat, mag. farm. Helena Pavšar, mag. farm., spec. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za

More information

Epitelijski rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom (PPSC)

Epitelijski rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom (PPSC) Epitelijski rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom (PPSC) Priporočila za sistemsko zdravljenje Erik Škof, Olga Cerar Uvod Epitelijski rak jajčnikov velja za enega najbolj

More information

Tina Guna Gaja Leban Žiga Sotler. Modul: Na dokazih temelječa medicina 14. skupina Ljubljana,

Tina Guna Gaja Leban Žiga Sotler. Modul: Na dokazih temelječa medicina 14. skupina Ljubljana, Tina Guna Gaja Leban Žiga Sotler Modul: Na dokazih temelječa medicina 14. skupina Ljubljana, 26.9.2013 nevropatska bolečina= bolečina, ki je posledica strukturne okvare živčevja ali njegovega motenega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FRAMACIJO SANJA FEMIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FRAMACIJO SANJA FEMIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FRAMACIJO SANJA FEMIĆ IDENTIFIKACIJA PRENAŠALCEV RALOKSIFENA IN NJEGOVIH METABOLITOV TER BAZEDOKSIFENA NA MEMBRANAH CELIC TRANSFECIRANIH S PRENAŠALNIMI PROTEINI IDENTIFICATION

More information

1UVOD INTERAKCIJE ANTIEPILEPTIČNIH ZDRAVIL KLINIČNI PRIMER ANTI-EPILEPTIC DRUGS INTERACTIONS - CLINICAL CASE

1UVOD INTERAKCIJE ANTIEPILEPTIČNIH ZDRAVIL KLINIČNI PRIMER ANTI-EPILEPTIC DRUGS INTERACTIONS - CLINICAL CASE INTERAKCIJE ANTIEPILEPTIČNIH ZDRAVIL KLINIČNI PRIMER ANTI-EPILEPTIC DRUGS INTERACTIONS - CLINICAL CASE AVTOR / AUTHOR: Valerija Zabavnik, mag. farm., spec. Splošna bolnišnica Murska Sobota NASLOV ZA DOPISOVANJE

More information

Pomen humanih virusov papiloma pri odkrivanju in preprečevanju raka materničnega vratu - kje smo danes

Pomen humanih virusov papiloma pri odkrivanju in preprečevanju raka materničnega vratu - kje smo danes Pomen humanih virusov papiloma pri odkrivanju in preprečevanju raka materničnega vratu - kje smo danes Marjetka Uršič Vrščaj 1, Sonja Bebar 1, Andrej Možina 2, Stelio Rakar 2, Iztok Takač 3, Vida Stržinar

More information

kinaze prikaz primerov in pregled literature

kinaze prikaz primerov in pregled literature Resni neželeni učinki zdravljenja kronične mieločne levkemije z zaviralci tirozinske kinaze Resni neželeni učinki zdravljenja kronične mieločne levkemije z zaviralci tirozinske kinaze prikaz primerov in

More information

1OPIS KLINIČNEGA ZAMENJAVA / UKINJANJE TERAPIJE S PSIHOFARMAKI PRIMERA

1OPIS KLINIČNEGA ZAMENJAVA / UKINJANJE TERAPIJE S PSIHOFARMAKI PRIMERA ZAMENJAVA / UKINJANJE TERAPIJE S PSIHOFARMAKI ZAMENJAVA / UKINJANJE TERAPIJE S PSIHOFARMAKI AVTOR / AUTHOR: Ana Banović, mag. farm. 1 Vanja Božič, dr. med., spec. psihiatrije 2 Cvetka Bačar Bole, mag.

More information

Glukokortikoidi v nefrologiji II: indikacije in odmerjanje

Glukokortikoidi v nefrologiji II: indikacije in odmerjanje Glukokortikoidi v nefrologiji II: indikacije in odmerjanje Glucocorticoids in nephrology II: indications and dosage Jernej Pajek Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana,

More information

NANČA ČEBRON LIPOVEC METABOLIČNI PROFILI BOLNIKOV S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO PRED IN PO REHABILITACIJI DOKTORSKA DISERTACIJA

NANČA ČEBRON LIPOVEC METABOLIČNI PROFILI BOLNIKOV S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO PRED IN PO REHABILITACIJI DOKTORSKA DISERTACIJA NANČA ČEBRON LIPOVEC METABOLIČNI PROFILI BOLNIKOV S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO PRED IN PO REHABILITACIJI DOKTORSKA DISERTACIJA LJUBLJANA, 2016 I NANČA ČEBRON LIPOVEC METABOLIC PROFILES OF

More information

1PODhRANJENOST PRI KLINIČNA PREHRANA IN KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN CLINICAL NUTRITION AND INFLAMMATORY BOWEL DISEASE

1PODhRANJENOST PRI KLINIČNA PREHRANA IN KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN CLINICAL NUTRITION AND INFLAMMATORY BOWEL DISEASE KLINIČNA PREHRANA IN KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN CLINICAL NUTRITION AND INFLAMMATORY BOWEL DISEASE AVTOR / AUTHOR: Asis. Eva Pekaj uni.dipl.ing.živ.tehnol., klinični dietetik Enota za klinično prehrano,

More information

Nehodgkinovi limfomi Poročilo EHA 2011 MARIJA ČEH SB NOVO MESTO

Nehodgkinovi limfomi Poročilo EHA 2011 MARIJA ČEH SB NOVO MESTO Nehodgkinovi limfomi Poročilo EHA 2011 MARIJA ČEH SB NOVO MESTO Folikularni limfom Najpogostejši izmed indolentnih malignih limfomov 70 % Limfom celic folikla (centrociti, centroblasti) Klinična slika:

More information

DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE

DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠULA TIKVIČ (BIRK) DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠULA TIKVIČ (BIRK) SISTEMATIČNI

More information

Obravnava otrok, okuženih z bakterijo

Obravnava otrok, okuženih z bakterijo Obravnava otrok, okuženih z bakterijo Helicobacter pylori Approach to Helicobacter pylori infection in paediatric population Matjaž Homan Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko,

More information

EFFICACY OF LOW-FREQUENCY PULSED MAGNETOTHERAPY IN PATIENTS WITH KNEE OSTEOARTHRITIS

EFFICACY OF LOW-FREQUENCY PULSED MAGNETOTHERAPY IN PATIENTS WITH KNEE OSTEOARTHRITIS UČINKOVITOST NIZKOFREKVENČNE PULZNE MAGNETOTERAPIJE PRI BOLNIKIH Z OSTEOARTROZO KOLENA EFFICACY OF LOW-FREQUENCY PULSED MAGNETOTHERAPY IN PATIENTS WITH KNEE OSTEOARTHRITIS Nataša Spasojević, dr. med.,

More information

Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč

Pomen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč omen mutacije gena receptorja za epidermalni rastni dejavnik za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč Tanja Čufer, Tanja Ovčariček in Izidor Kern Izvleček etletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom

More information

Andrea Duerager in Sonia Livingstone

Andrea Duerager in Sonia Livingstone ISSN 2045-256X Kako lahko starši podpirajo varnost svojih otrok na internetu? Andrea Duerager in Sonia Livingstone Povzetek Ker je tema Dneva varne rabe interneta 2012 Povezovanje generacij, smo se vprašali,

More information

1UVOD DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POMANJKANJE VITAMINA D PRI STAREJŠIH RISK FACTORS FOR VITAMIN D DEFICIENCY IN THE ELDERLY

1UVOD DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POMANJKANJE VITAMINA D PRI STAREJŠIH RISK FACTORS FOR VITAMIN D DEFICIENCY IN THE ELDERLY DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POMANJKANJE VITAMINA D PRI STAREJŠIH RISK FACTORS FOR VITAMIN D DEFICIENCY IN THE ELDERLY AVTOR / AUTHOR: Tomaž Velnar 1, Lidija Gradišnik 2,3, Danica Železnik 4, Boštjan Krajnc 2,

More information