Duševne motnje in življenski slog. Vesna Švab

Transcription

1 Duševne motnje in življenski slog Vesna Švab

2 CENA izgubljena možnost za delo je daleč najbolj prispeva k ceni slabega duševnega zdravja v Evropi Na primer 2/3 cene celotne skrbi za duševno zdravje na Švedskem in 59% celotne cene duševnih motenj v Švici Cena izključevanja iz delovnega procesa zaradi duševnih motenj narašča (absenhzem, upokojitve). McDaid, D., Knapp, M., Medeiros, H., & the MHEEN Group. (2007). Employment and mental health: Assessing the economic impact and the case for interven7on. London, England:The MHEEN Network and the LSE.

3 MANJŠE ZMOŽNOSTI ZARADI DUŠEVNIH MOTENJ IN ZAPOSLITEV Ljudje z duševnimi motnjami večinoma želijo delah, celo bolj kot drugi ljudje; Tretjina vseh invalidskih upokojitev je zaradi duševnih motenj; Invalidska upokojitev vodi do demoralizacije, vzrok je nezaposlenost, ki ima negahvne izide kot so depresija, socialna izolacija, zmanjšano samospoštovanje, zloraba substanc in splošno slabše duševno zdravje(warr, 1987). Zaposlitev ima številne prednosh Robert E. Drake, Gary R. Bond, Graham Thornicrof, MarHn Knapp and Howard H. Goldman. Mental Health Disability: An InternaHonal PerspecHve.Journal of Disability Policy Studies :DOI: /

4 ASPEN Uporaba validiranega vprašalnika za doživeto in pričakovano doskriminacijo v vseh EU državah. PripraviH evropski profil shgme in diskriminacije, vključujoč pričakovano, doživeto, samoshgmahzacijo, internalizirano shgmo in oseno moč (empowerment). RazumeH naravo stopnjo zakonodajnih in polihčnih ovir, ki vplivajo na socialno izključenost in shgmo. UgotoviH ali uporabniki služb in civilna družba sodelujejo pri pripravi polihke in zakonodaje in tudi pripravih priporočila za vlade. RazumeH ovire in olajšave za zaposlovanje ljudi z duševnimi motnjami in stopnjo implementacije EU standardov in dobrih praks na zaposlovanje in zadržanje dela.. ZbraH in razdelih kakovostne informacije vsem udeležencem in polihkom o rezultahh raziskav in o tem katere so najboljše prakse učinkovihh intervenc za povečanje socialne vključenosh in zmanjšanje diskriminacije pri ljudeh z duševnimi motnjami na nacionalnih in lokalnih področjih.

5 Bolezen Sama bolezen je največja prepreka pri zaposlovanju. Bolezen in njeni simptomi.. Vsa zdravila, ki jih jemljemo ne vplivajo dobro na naše delovne zmožnosh-ljudje se težko zberejo, hitreje se počuhjo utrujene, počasnejše. PočuHmo se zgubljene, zato delamo napake, vse zaradi bolezni in zdravil. Drug problem pa je seveda odnos ostalihnočejo nas poznah (člani litvanske ciljne skupine)

6 Bolezen pomanjkanje energije za vsakodnevno delo (Belgija), težave zaradi uporabe zdravil (Slovaška), splošna utrujenost in nezmožnost vožnje (Belgija, Francija) in težave pri upravljanju strojev (Bolgarija). pomanjkanje pozornosh (Nizozemska), konstanten strah pred izgubo službe in sprejemom v bolnico (Francija) in pomanjkanje samozavesh (Belgija).

7 Delovne izkušnje Rada bi bila zaposlena, trudim se nekaj dobih ampak sem bila predolgo odsotna. Težko mi je, ker vem, da nisem dobra za nič več. Iščem, pa mi rečejo naj se vrnem, ko bom imela kaj izkušenj. (članica finske ciljne skupine) Pomanjkanje izkušenj ker nekaj časa nisi delal.iz istega razloga je tudi težko znova začeh (člani belgijske ciljne skupine)

8 Tempo v sodobnem delovnem okolju Ne morem dela7, trenutno je to preveiika odgovornost. Ko sem bil mlajši sem lahko delal tudi, ko je bilo slabše, zdaj pa ne. Ko sem depresiven na šihtu, delam napake in podobno. (član angleške ciljne skupine) NI služba sama, ampak bolj delovni pogoji, pri7sk in roki. (član francoske ciljne skupine) Delala sem za večje podjetje.tam se delal potem ko sem se kvalificirala, po rehabilitaciji. V administraciji so vedeli za mojo bolezen in lahko rečem, da nisem imela noben zaščite takoj, ko je moja produk7vnost padla. Če sem delala normalno je bilo vse v redu, če pa ne sem bila povabljena na razgovor. Če sem bila na bolniški so me ustrahovali, rekli so mi, da tega ne smem več naredi7 ali pa me bodo odpus7li. Nad mano je bil velik pri7sk. (članica nemške ciljne skupine) Iskal sem službo, problem je bil v tem, da sem jim rekel, da od mene ne morejo pričakova7 100%, oni pa so zahtevali 150% (član slovenske ciljne skupine)

9 Problemi pri uveljavljanju bolniške Bolniška H omogoči oddih, težko pa se je vrnih in ko se vrneš je več težav. Razpoloženje trpi, več piješ, zasebno življenje trpi. (član francoske ciljne skupine)

10 Poveda< ali ne Ko poveš ljudem o svoji duševni bolezni moraš bih zelo previden. Konec koncev kolegi na delovnem mestu niso tvoji prijatelji. Na delovnem mestu nikoli nisem imel prijateljev. (član španske ciljne skupine) Veliko tvegaš mogoče ne dobiš priložnosh, lahko si odpuščen; če pa nikomur ne poveš H pa tudi nihče ne more pomagah. Ostaneš sam s svojimi problemi. (član belgijske ciljne skupine)

11 Ustrahovanje, nadlegovanje in zanemarjanje Cel dan sem poslušal kako sem nesposoben (osem ur), potem pa prišel domov in se poču7l ničvrednega. (član francoske ciljne skupine) Včasih je moja reakcija na ustrahovanje psihosomatska. Nisem mogel spa7, imel sem drisko in izpadali so mi lasje. V eni službi sem se kar v redu poču7l, tam sem ostal leto in pol. Ko pa so se subvencije zmanjšale in se je pri7sk vzdignil se je začelo govori7, da ponarejam račune in kradem. Ja, potem me je moj zdravnik izpisal. Šest tednov kasneje sem moral i7 do medicinske službe (medicina dela), oni pa bi mi povedali kako naprej. Tam so mi rekli, da naj se vrnem na delovno mesto, jaz pa sem vztrajal naj pokličejo mojega zdravnika, da jim pove kako je tam. Povedal jim je, da se ne morem vrni7, da je to nesprejemljivo. (član nemške ciljne skupine)

12 Prednos< Zaposlitev pomaga pri boju s s<gmo, pospeši proces zdravljenja, ponovno dvigne samozavest in omogoča socializacijo. Ne vem kako vi to vidite ampak ko sem jaz postal depresiven, mi je delo zelo pomagalo.ker sem obkrožen z ljudmi in sem moram osredotoči7 na različne stvari sem lažje napredoval. Spoznal pa sem druge, za katere je bilo ravno nasprotno. Preveč stresa, niso se mogli osredotoči7 nase in kako si pomaga7- mislim da je vse odvisno od posameznika. (član angleške ciljne skupine)

13 Koga poklicah na pomoč in kam se pritožih SindikaH Inšpektorat za delo Medicina dela Neformalne skupine, so preteklosh že pomagale ljudem do delovnega mesta in jim ga tudi pomagale obdržah.

14 POVZETEK S kakšnimi preprekami se srečujejo v zvezi z zaposlitvijo in psiho-socialno invalidnostjo Vpliv shgme na delovnem mestu, kot posledica medijske predstavitve duševne bolezni in splošnih družbenih predsodkov. SHgma nezaposlenosh se pridružuje shgmi duševne motnje ; Slaba povezanost med zaposlitvijo in podporo, ki omogoča vzdrževanje delovnih mest EHka in kultura v nekaterih delovnih okoljih, ki od svojih uslužbencev zahtevajo izjemno visoko produkhvnost Težave pri vračanju na delovno mesto po uporabi bolniške odsotnosh Slabe izkušnje po priznanju duševne motnje na delovnem mestu Ustrahovanje, nadlegovanje in zanemarjanje med zaposlitvijo

15 UKREPI Predlogi Ministrstvom za delo v državah članicah Ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi bi bilo nujno potrebno omogočih bolj fleksibilne delovne okoliščine kar se Hče delovnih ur, premorov in drugih rešitev. Vsa delovna sila, vključno z vodilnim kadrom, se mora izobrazih na področju psiho-socialne invalidnosh V vseh delovnih okoljih bi morala bih na voljo mesta (prostori) za sproshtev, tako za ljudi z zdravstvenimi težavami, kot tudi za preprečevanje izgorevanja pri ostalih uslužbencih Vsi večji delodajalci bi morali nudih zdravstveno pomoč na delovnem mestu preko oddelka, ki bi se bil sposoben soočih s psiho-socialnimi problemi

16 IZOBRAŽEVANJE Vsa delovna sila, vključno z vodilnim kadrom, se mora izobrazi< na področju psihosocialnih manjših zmožnos< Poleg splošnih informacij bi tako izobraževanje moralo vključevah: Dvig ozaveščenosh glede storitev, ki jih države članice nudijo psiho-socialno prikrajšanim Po mojem mnenju bi jim (7s7m, ki se izobražujejo) morali omogoči7 obisk kliničnih oddelkov, da bi lahko na lastne oči videli, kako to zgleda. (član finske ciljne skupine) Razvijanje komunikacijskih veščin Psihološko izobraževanje, kako naj se dela z ljudmi (član nemške ciljne skupine)

17 Prostori za spros<tev Predlagam prostor namenjen spros7tvi z glasbo ali alterna7vno metodo. Spros7tev na delovnem mestu je ključna tudi za ljudi, ki niso duševno bolni, saj preprečuje sindrom izgorelos7 ( burnout ) (član nemške ciljne skupine) Televizija [v primeru zaprtega delovnega mesta] je prav tako primerna (član Bolgarske ciljne skupine)

18 Posebna delovna mesta Vsi večji delodajalci bi morali ime< poseben oddelek (službo), ki bi se moral bi< sposoben odziva< na probleme psiho-socialne narave

19 Predlogi za Ministrstva za socialne zadeve in Ministrstva za zdravje v državah članicah Osebna podpora za ljudi s psiho-socialnimi težavami naj bo zagotovljena v času, ko ljudje z duševnimi motnjami iščejo zaposlitev in v obdobjih izbire (employment selec<on procedures) Socialne službe naj nudijo podporo in urjenje za soočanje z diskriminacijo in nasiljem na delovnem mestu

20 Prilagoditve Fleksibilen delovni čas Fleksibilni oziroma podaljšani odmori AlternaHvne možnosh prek osebnega kontakta z delodajalcem: - delo doma - krajši delovni dan Razvoj Načrta postopne vrnitve na delovno mesto, ki bi omogočal uporabo zgornjih in drugih možnosh prilagoditve pred vrnitvijo na delovno mesto.

21 SPOROČILO POLITIKI Vzpostavite neposredno komunikacijo z uporabniki storitev in NVO Obveščajte jih o vseh načrtovanih spremembah. Vzpostavite načine, da bodo lahko pobudniki sprememb.. Zagotovite, da bodo vključeni v evalvacijo teh sprememb. Delajte skupaj: oblikujte skupna telesa. Financirajte vključevanje pacientov in svojcev.. Dopus<te različnost pogledov in jih upoštevajte. Zagotovite sodelovanje civilne družbe pri vseh zakonodajnih in načrtovalnih postopkih.

22 PREVENTIVA Zmanjšanje dostopa do alkohola PrevenHva debelosh Prehrana Telesna dejavnost Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav Zgodnja promocija zdravja Psihološki ukrepi Mindfullness (zavedanje, empahja, samozavest, ophmizem) Spiritualnost Smisel in cilj Učenje ProsH čas KreaHvnost in parhcipacija v skupnosh Spanje Campion J, Bhui K & Bhugra D. EPA guidance on prevenhon of mental disorders. European Psychiatry 2012; 27: 68-80

23 Social capital is a term used for how connected people are to their communihes through work, family, membership of clubs, faith groups and polihcal and social organisahons. This has also been shown to have an impact on health. During the 1950s and 1960s a study of the Italian-American community of Roseto, Pennsylvania, where heart aqacks were 50% less frequent than in surrounding communihes, explained these differences by the greater social cohesion of this group. This concept has been confirmed by other workers. [16] The idea that social isolahon is bad for health is also supported by self-report studies that show housewives, the unemployed and the rehred as reporhng significantly poorer health than those who are employed.

24

25

26 Promoting Mental Health at Work Findings & Recommendations Stakeholder MeeHng Brussels February 25,

27

28 1 Protection and promotion of health at work in relation to psychosocial factors + recommendations 2 Support of affected employees + recommendations 3

29 KAKO ZMANJŠATI ABSENTIZEM Primeri dobre prakse izpostavljajo pomen ustvarjanja kulture varnosh in promocije zdravja v podjetju ali organizaciji, kar presega zgolj ekonomski pomen ukrepov za obvladovanje zdravstvenega absenhzma. Gre za uveljavljanje filozofije kakovosh oz. odličnosh poslovanja podjetja, gre za naložbe v zdravje na delovnem mestu in spodbudno zdravo delovno okolje in ne le zmanjševanje stroškov dela.

30 3 central fields of achon support affected employees prevent stress at work enterprises & external stakeholders promote positive mental health 4

31 WHP & Prevention of work-related health hazards labour policy health policy OSH prevenhon of psychosocial risks at work (workplace health promohon) occupational accidents work-related diseases occupa- <onal diseases social insurance institutions national health systems workplace health promotion direct health care costs indirect costs / loss of productivity 5

32 CriHcal psychosocial risks at work High job demand Low job control Low social support Job-strain Effort/reward- Working hours / imbalance overtime Role stress Bullying Job insecurity 6 Ref.: Renate Rau & Dajana Henkel, Zeitschrift für Arbeits- und Organisationspsychologie, Manuskript 2015 Seiler, K., Jansing, P.J.: Erkrankungsrisiken durch arbeitsbedingte psychosoziale Belastung. Transfer 4. LIA NRW, 2014

33 Recommendation 1 Cross-sector co-operation on local, regional, national and European level Set up appropriate structures with a clear polihcal mandate, including adequate resources, for developing effective cross-sector partnership and co-operation between the health policy and labour policy sectors as well as other relevant stakeholders at local, regional, nahonal and European levels to improve mental health and well-being at the place of work. 7

34 Recommendation 2 Action in the field of prevention The health policy sector should support all relevant stakeholders, especially the labour and social policy sector, in addressing psychosocial risk factors at work. The prevenhon of psychosocial risk factors resulhng in work-related stress and mental/ physical ill-health should be a national priority. Employers in the healthcare sector should be role models in relahon to the prevenhon of psychosocial risk factors at work. 8

35 Recommendation 3 Action in the field of workplace health promotion The health policy sector should promote and empower employers to provide a healthy working environment that fosters well-being amongst all employees. 9

36 Primer

37