UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBRAVNAVA PACIENTA S SRČNIM SPODBUJEVALNIKOM DIPLOMSKO DELO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE OBRAVNAVA PACIENTA S SRČNIM SPODBUJEVALNIKOM DIPLOMSKO DELO MARIBOR, 2013 SUZANA MARIN

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE MENTOR: viš. predav. mag Mateja Lorber, univ. dipl.org

3 POVZETEK Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja ter motnje srčnega ritma so najpogostejši vzrok za vstavitev srčnega spodbujevalnika. Namen srčnega spodbujevalnika je ta, da omogoča pacientu boljše in kakovostno življenje, zato je bil naš namen raziskave ugotoviti način življenja pacientov s srčnim spodbujevalnikom. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev, ki že imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. Uporabili smo opisno metodo dela, pri raziskavi pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Rezultate smo računalniško obdelali z grafi v Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 59 % anketiranih živi skoraj zdravo, 27 % anketiranih ne živi zdravo medtem ko je 14 % anketiranih že prej živelo zdravo. Vsak dan je telesno aktivnih 45 % anketiranih. Življenje je po vstavitvi srčnega spodbujevalnika spremenilo 43 % anketiranih, 40 % anketiranih se zaveda, da bi ga morali vendar ga še niso in 17 % anketiranih je že prej živelo zdravo. Razprava in sklep: Motnje srčnega ritma v Sloveniji in svetu strmo naraščajo. Ker se v Sloveniji populacija stara se s tem pojavljajo tudi bradikardne motnje srčnega ritma in narašča tudi število vstavitev srčnega spodbujevalnika. KLJUČNE BESEDE: Bolezni srca in ožilja, motnje srčnega ritma, srčni spodbujevalnik, medicinska sestra

4 ABSTRACT Theoretical background: Cardiovascular disease and cardiac arrhythmias are the most common cause for the insertion of a pacemaker. The purpose of a pacemaker is that it gives patients a better quality of life and, therefore, we aimed to research to find the way of life of patients with cardiac pacemakers. Research Methodology: The study involved 30 respondents who already have a pacemaker inserted. We used descriptive method of work, study; we used a questionnaire containing 15 questions. The results were analyzed with computer graphics in Microsoft Excel. Results: In a study we found that 59% of the surveyed populations of almost healthy, 27% of respondents do not live healthy while 14% of respondents had previously lived a healthy life. Every day is a physically active 45% of the respondents. Life after insertion of a pacemaker changed 43% of the respondents, 40% of respondents are aware that you have but you have not, and 17% had previously lived a healthy life. Discussion and conclusion: Arrhythmias in Slovenia and around the world are rising steeply. As in Slovenia, population aging is thus appearing bradycardic arrhythmias and increasing the number of pacemaker insertion. KEYWORDS: Cardiovascular disease, arrhythmia, pacemaker, nurse

5 Kazalo ABSTRACT UVOD BOLEZNI SRCA IN OŽILJA Ishemična bolezen srca Srčni infarkt Angina pektoris Stabilna angina pektoris Nestabilna angina pektoris Akutni koronarni sindrom Arterijska hipertenzija Ateroskleroza MOTNJE SRČNEGA RITMA Bolezni sinusnega vozla Atrioventrikularni blok IMPLANTACIJA SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA Možne okužbe pacienta s srčnim spodbujevalnikom VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IMLANTACIJI SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege pred implantacijo srčnega spodbujevalnika Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege med implantacijo srčnega spodbujevalnika Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege po implantaciji srčnega spodbujevalnika Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre EMPIRIČNI DEL Razikovalna vprašanja Raziskovalna metodologija Raziskovalno okoje Raziskovalni vzorec Etični vidik... 16

6 7 REZULTATI RAZPRAVA SKLEP LITERATURA ZAHVALA PRILOGE... 1

7 1 UVOD Srčni spodbujevalnik je specifično izdelan, fiziološko prirejen in kar najbolj izpopolnjen računalnik v prsni votlini. Srcu omogoča, da ujame svoj ritem in kolikor toliko zadovoljivo opravlja delo (Zupan, 2010). Število pacientov z vstavljenim srčnimi spodbujevalnikom je v stalnem porastu. Predvsem staranje populacije v Sloveniji ima za posledico izrazit porast števila pacientov z bradikardnimi motnjami srčnega ritma pri katerih je prisotna indikacija za vstavitev srčnega spodbujevalnika. V Sloveniji se v dveh centrih vstavlja okrog 1000 spodbujevalnikov letno. Glede na podaljšano življenjsko dobo se njihovo število veča (Pehnec, 2009). Pacienti z motnjami srčnega ritma spadajo v posebno kategorijo ljudi z boleznimi srca in ožilja, saj večinoma nimajo kakšnega neposrednega posebnega vpliva na nastanek ali potek bolezni. Vedeti moramo, da so posledica motenj srčnega ritma (močno in nenehno hitro bitje srca, bolečine v prsih, dušenje, omotica, fizična nezmožnost in drugo) za paciente zelo neprijetne in moteče, ter jim zelo spremenijo kakovost življenja (Cecelja, 2010). Neprekinjen nadzor pacienta in njegovih vitalnih funkcij poteka ves čas od sprejema pa do odpusta. Le tako lahko preprečimo in/ali pravočasno zaznamo poslabšanje pacientovih vitalnih funkcij ter posredno bolezenske ali pooperativne zaplete. Nadzirajo se naslednje vitalne funkcije: srčni utrip, elektrokardiogram, arterijski krvni tlak, dihanje, telesna temperatura in nasičenost periferne arterijske krvi s kisikom (Kodila, 2008). Pred vstavitvijo srčnega spodbujevalnika se pogovorimo s pacientom, potrebujemo tudi pisno privolitev, napotnico za slikanje pljuč, laboratorijske preiskave, EKG monitoring tekom hospitalizacije, intravensko pot na nasprotni roki od posega, pacient mora biti tešč na dan posega. Med vstavitvijo srčnega spodbujevalnika pa potrebujemo, EKG monitoring, merjenje krvnega tlaka, reanimacijski voziček in ambu. Po vstavitvi srčnega spodbujevalnika; šest ur pacient miruje v postelji, prevez rane in občasne kontrole lože srčnega spodbujevalnika, EKG monitoring do odpusta pacienta v domačo oskrbo (Založnik, 2012). 1

8 Pacienta je potrebno poučiti, da se v prvih dneh po posegu izogiba velikopoteznih gibov z rameni na strani, na kateri je vstavljen srčni spodbujevalnik. Pacient se mora izogibati napravam, ki bi lahko povzročale elektromagnetne motnje in tudi izogibati se športom, pri katerih bi lahko prišlo do poškodbe spodbujevalca (Vitatron b.d.). Ob odpustu pacient iz bolnišnice prejme pacemakersko knjižico in pacemakersko izkaznico, ki jo mora vedno in povsod nositi s seboj. Kontrola pri osebnem zdravniku je potrebna zaradi rednega pregleda in prevezov operacijske rane in pa redne kontrole v ambulanti za srčne spodbujevalnike (Čeh, 2010). 1.1 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti pacienta s srčnim spodbujevalnikom ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacienta s srčnim spodbujevalnikom. Cilji diplomskega dela Predstaviti bolezen srca in ožilja. Predstaviti motnje srčnega ritma. Predstaviti pacienta s srčnim spodbujevalnikom. Predstaviti vlogo medicinske sestre pri pacientu pred, med in po implantaciji srčnega spodbujevalnika. Ugotoviti način življenja pacienta s srčnim spodbujevalnikom. Ugotoviti ali je moral pacient po vstavitvi srčnega spodbujevalnika spremeniti svoj način življenja. 2

9 2 BOLEZNI SRCA IN OŽILJA Bolezni srca in žilja predstavljajo v razvitih državah okoli 15 % vseh bolezni. Zaradi nenadne srčne smrti umre 8 % ljudi, od tega 40 % pred 65 letom starosti. Najmanj vsak četrti človek je invalidsko upokojen zaradi srčno žilne bolezni. Med srčnožilnimi boleznimi smo danes vse bolj soočeni z epidemično rastjo teh vodilnih bolezni, kot so povečan arterijski tlak, ateroskleroza, in koronarna srčna bolezen kot- ubijalec številka ena (Kapš, Kapš, Kapš, Kapš Ostojić, 2009). 2.1 Ishemična bolezen srca Ishemična bolezen srca se pojavi zaradi preslabe prekrvavitve (ishemije) srčne mišice. Vzrok je torej v žilah, koronarnih arterijah. Te so aterosklerotično spremenjene, zožene, zato v srčno mišico ne more pritekati toliko s kisikom nasičene krvi, kot bi bilo potrebno. Bolezen ne nastopi nenadoma, ker spremembe na venčnih žilah nastajajo počasi (Jerše, 1997). 2.2 Srčni infarkt Akutni infarkt srca je najpomembnejša oblika ishemične bolezni srca. Število pacientov narašča zaradi daljše življenjske dobe prebivalstva in zaradi tega, ker se bolezen pojavlja pri vedno mlajših osebah. V zadnjih desetletjih se je smrtnost zaradi akutnega infarkta srca zmanjšala za % predvsem zaradi razvoja koronarnih enot in kardiopulmunalnega oživljanja na terenu. Akutni infarkt srca je nekroza dela srčne mišice, ki je posledica nenadne zapore koronarne arterije. Popolna zapora nastane zaradi tromba krvnega strdka na spremenjeni atrosklerotični lehi koronarne arterije. Le 10 % pacientov z akutnim infarktom srca nima ateroskleroze (Sinkovič, 2000). 3

10 2.3 Angina pektoris Angina pektoris je izraz latinskega izvora in pomeni»stiskanje v prsih«. Z njim označujemo bolečino v prsih, ki jo povzroča nezadostna preskrba srca s krvjo oziroma kisikom (Lajovic, 1996) Stabilna angina pektoris Značilnost stabilne angine pektoris je globoko, ne povsem jasno lokalizirano nelagodje v prsih in levi nadlahti, ki ga pri pacientu navadno povzroči fizični napor ali psihična obremenitev ob počitku ali uporaba nitroglicerina pod jezik pa se poleže v 5-10 minutah. Ključna za opredelitev ali gre pri pacientu za stabilno angino pektoris je anamneza. Ta nam poleg lokalizacije nelagodja pove tudi o načinu njegovega pojavljanja- navadno se javi ob naporu, narašča nekaj minut, nato pa se ob počitku v nekaj minutah poleže (Resman, 2006) Nestabilna angina pektoris Nestabilna angina pektoris nastane že med mirovanjem ali najmanjšo fizično obremenitvijo; bolečina v prsih je vse pogostejša in hujša, nitroglicerin pod jezikom jo le deloma ublaži- lahko je predstopnja akutnega srčnega infarkta (Sinkovič, 2000). 2.4 Akutni koronarni sindrom Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja kritično fazo koronarne arterijske bolezni s posledično okvaro srčnomišičnih celic v razponu od ishemije do nekroze, ki predstavlja srčno mišični infarkt. Na osnovi klinične slike, EKG in laboratorijskih markerjev- troponin (Tni), ločimo oz. opredelimo tri končne oblike AKS: STEMI- srčnomišični infarkt z elevacijo- dvigom S-T veznice, NSTEMI-srčnomišični infarkt brez dviga S-T veznice, nestabilna angina pektoris (NAP) (Bombek, 2010). 4

11 2.5 Arterijska hipertenzija Arterijska hipertenzija je najbolj razširjena bolezen v razvitem svetu. Izredna raznolikost simptomov, znakov in posledic nezdravljene ali slabo zdravljenje arterijske hipertenzije nam dokazuje, da arterijska hipertenzija ni ena sama bolezen. V bistvu gre za znak, ki ga ugotovimo z enostavno preiskovalno metodo merjenja krvnega tlaka. Pacienti z zvišanim krvnim tlakom so pogosto brez posebnih težav, dokler jim zdravje ne začnejo ogrožati zapleti dolgotrajne hipertenzije (Petrin, 1992). Srce poganja kri po žilah, kar vpliva predvsem na arterije. Pritisk v arterijah je naš krvni tlak. Kadar ga merimo, dobimo dve vrednosti: sistolično in diastolično. Sistolični tlak povzroča srčna mišica, ko se skrči in pošlje kri po arterijah. Diastolični tlak je tlak v arterijah v času, ko se srčna mišica ponovno polni s krvjo in pripravlja na naslednji utrip. Miller (2009) navaja naslednje opredelitve glede na vrednosti krvnega tlaka; normalni krvni tlak pod 130/85 mmhg - pregled čez dve leti. povišan normalni /85-89 mmhg - ponovni pregled čez eno leto; začnite spreminjati način življenja. 1. Stopnja /90-99 mmhg - ponovni pregled čez dva meseca; začnite spreminjati način življenja. 2. Stopnja / mmhg - obiščite zdravnika; z zdravljenjem začnite v mesecu dni. 3. Stopnja / mmhg - obiščite zdravnika; z zdravljenjem začnite v tednu dni 4. Stopnja 210/120 mmhg in več- takoj obiščite zdravnika in začnite z zdravljenjem. 2.6 Ateroskleroza Ateroskleroza še vedno spada med najpogostejše vzroke obolevanja in umiranja, zlasti v razvitem svetu. V ospredju je zadebelitev arterijske stene, posledično zmanjševanje žilne svetline in moten dotok kisika v organe, ki jih določena arterija oskrbuje. Z aterosklerozo 5

12 so značilno povezani trombotični zapleti, ki so posledica sprememb v sestavi aterosklerotičnih leh, kot so razpoke, površinske erozije in krvavitve, ki povzročijo tvorbo krvnih strdkov na površini leh in zaporo prizadetega žilnega odseka. Pri razvoju ateroskleroze sodelujejo različni procesi, ki so med sabo povezani: kopičenje lipidov v žilnih stenah, aktivacija trombocitov, tromboza, oksidativni stres, preoblikovanje žilne stene in vnetje (Poredoš, 2012). 6

13 3 MOTNJE SRČNEGA RITMA Motnje srčnega ritma so spremembe v delovanju srca v smislu spremenjene srčne frekvence in prevajanja srčnih utripov. Med življenjsko nevarne motnje srčnega ritma sodijo: ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, maligna ekstrasistolija in bradikardija, ki lahko preide v asistolijo (Zidar, 2000). Pacienti z motnjami srčnega ritma spadajo v posebno kategorijo ljudi z boleznimi srca in ožilja, saj večinoma nimajo kakšnega neposrednega posebnega vpliva na nastanek ali potek bolezni. Vedeti moramo, da so posledica motenj srčnega ritma (močno in nenehno hitro bitje srca, bolečine v prsih, dušenje, omotica, fizična nezmožnost in drugo) za paciente zelo neprijetne in moteče, ter jim zelo spremenijo kakovost življenja (Cecelja, 2010). Pri vsakodnevnem delu v ambulanti ali bolnišnični obravnavi se zdravstveni delavci pogosto srečujemo s pacienti, ki imajo motnje ritma. Za lažje prepoznavanje in ustrezno ukrepanje je ob osnovah EKG zapisa potrebno poznati tudi osnove srčne anatomije. Ob tem nikoli ne smemo pozabiti spremljanje pacientovih simptomov, pacientovega utripa in krvnega tlaka (Naji, Vokač, & Kanič, 2010). 3.1 Bradikardija O bradikardiji govorimo, kadar je srčna frekvenca 59 utripov/minuto ali manj. Bradikardija s frekvenco od utripov /minuto je le redko simptomatska in je pogosta pri osebah, ki so redno telesno aktivne. Pri vrhunskih športnikih ni redka frekvenca okrog 40 utripov/minuto. V takih primerih je znižana frekvenca posledica vagotonije in znak dobre črpalne funkcije in ne znak bolezni. Huda bradikardija (običajno pod 50 utripov/minuto) zaradi hipoperfuzije organov lahko povzroči različno izražene simptome- od splošne 7

14 oslabelosti, občasne zmedenosti, presinkope ali omotice, do sinkope, bolečine v prsih in dušenja. Bolezen bradikardija je lahko znak bolezni srca, prisotna je pri nekaterih drugih bolezni, lahko je tudi posledica zaužitja različnih zdravil. Simptomatske bradikardne motnje srčnega ritma, ki jih ne moramo zdraviti etiološko, zdravimo z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika (Rajapakse, 2008). 3.2 Bolezni sinusnega vozla Običajno se pojavi pri starejših osebah. Disfunkcija sinusnega vozla lahko izove bradikardijo, asistolijo, sinusatrijski blok, fibrilacijo ali undulacijo atrija, supraventrikularne tahikardije, kater se lahko v kratkem roku izmenjuje (tahikardijabradikardija sindrom). Bradikardija manjša od 40 udarcev/minuto ali pavza daljša od 3 sekunde zahteva vgradnjo elektrostimulatorja (Čustović, Bergovec, & Banfić, 2006). 3.3 Atrioventrikularni blok Prevodni sistem srca zagotavlja prehod depolarizacijskega vala s preddvorom na prekate ter takšno nadaljnje širjenje, ki omogoča hemodinamično kar najbolj učinkovito srčno kontrakcijo. Posledica motenj v delovanju prevodnega sistema so srčni bloki (Štajer, & Koželj, 2005). Poznamo še: Atrioventrikularni blok I stopnje, Atrioventrikularni blok II stopnje in Atrioventrikularni blok III stopnje. 8

15 4 IMPLANTACIJA SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA Število pacientov z vstavljenim srčnimi spodbujevalnikom je v stalnem porastu. Predvsem staranje populacije v Sloveniji ima za posledico izrazit porast števila pacientov z bradikardnimi motnjami srčnega ritma pri katerih je prisotna indikacija za vstavitev srčnega spodbujevalnika. V Sloveniji se v dveh centrih vstavlja okrog 1000 spodbujevalnikov letno. Glede na podaljšano življenjsko dobo se njihovo število veča (Pehnec, 2009). Spodbujevalniki tehtajo od 30 do 50 gramov, veliki so do 5 krat 5 centimetrov in debeli manj kot centimeter. Vsadimo jih pod levo ali desno ključnico, elektrodo pa speljemo do srca. Spodbujevalnik zaznava bitje pacientovega srca. Če utripa primerno hitro spodbujevalnik miruje. Če pacientov utrip izostane, pa se sproži in odda oziroma oddaja impulze, ki zagotavlja ustrezno bitje srca (Lajovic, 1996). Prisotnost simptomov je še vedno najpogostejša indikacija za zdravljenje srčnega spodbujevalnika. Simptomatična bradikardija je izraz uporablja se za opredelitev kliničnih simptomov, povezanih s srčnim utripom, ki ne dopušča srčno moč, da izpolnjujejo fiziološke potrebe. Ti simptomi so prehodne omotičnosti, skoraj sinkopa ali sinkopa in simptomi. Pacienti s sinkopo ali skoraj sinkopo imajo po navadi bradikardijo, ki se pojavlja občasno in niso odkriti na rutinskih EKG. Pri teh pacientih je EKG monitoring ali telemetrije bistvenega pomena za dokumentiranje aritmije (Moses, Schneider, Miller,& Taylor, 1991). Tip srčnega spodbujevalnika je odvisen od tipa aritmije. Na splošno poznamo tri vrste srčnih spodbujevalnikov: Atrijski srčni spodbujevalnik, ki stimulira srčni preddvor. Ventrikularni srčni spodbujevalnik, ki stimulira srčni prekat. Dvokomorni srčni spodbujevalnik, ki ima dve elektrodi in stimulira srčni preddvor in srčni prekat (Vitatron b.d.). 9

16 4.1 Možne okužbe pacienta s srčnim spodbujevalnikom Z naraščanjem števila pacientov s vstavljenimi srčnimi spodbujevalci in v zadnjem času tudi vstavljenimi kardioverterji narašča tudi število pacientov z zapleti. Večino okužb predstavljajo okužbe podkožnega žepa. Glede na čas nastanka poznamo zgodnje okužbe (prvi mesec po posegu), pozne okužbe (v prvem letu po posegu) in odložene okužbe (po 12 mesecih). Klinična slika okužbe se razlikujejo; kadar gre za okužbo podkožnega žepa imajo pacienti lokalne znake vnetja na mestu podkožnega žepa z ali brez sistemskih znakov vnetja. Kadar gre za globoko vnetje so prisotni znaki sistemskega vnetja. Za preprečevanje okužb se uporablja perioperativna antibiotična zaščita. V našem okolju, kjer je delež proti meticilinu odpornih bakterij Staphylococcus aureus (MRSA) nizek, je priporočena zaščita z enkratnim odmerkom Cefazolina pol ure pred posegom. Med dejavniki tveganj za okužbo pa sodijo zgodnji revizijski posegi, ponovni posegi (Gorišek Miksić, 2012). Okužba je resen zaplet a k sreči redek. Največkrat se pojavi lokalno vnetje v predelu rane kot absces v podkožnem žepu. Lahko pa preide v obliko gangrenoznega vnetja. Okužbo spremlja povišana telesna temperatura, oteklina, rdečina. Ustrezno zdravljenje je odstranitev sistema in vstavitev novega srčnega spodbujevalnika na drugo mesto. Hematom nastane zaradi krvavitve iz žil v predelu preparacije podkožnega žepa ali mesta vstavitve elektrode v venski sistem. Spoznamo ga po lokalni oteklini in bolečini. Pnevmo ali hematotoraks, nastaneta ob punkciji vene subclavije, če igla zaide v plevro ter poškoduje pljuča. Pacient ima težave z dihanjem. Pnevmotoraks dokažemo z rengenskim slikanjem. Pri spremembi položaja elektrode lahko pride do: dislokacije elektrod (elektroda slabo fiksirana), migracije elektrod (premik vrha elektrode), penetracije elektrode v srčno mišico in do perforacije osrčnika (Samsa,& Ferbežar, 2010). 10

17 5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IMPLANTACIJI SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA Srčni spodbujevalnik dobi pacient takrat kadar zdravila več niso dovolj. Namen srčnega spodbujevalnika je ta, da omogoča pacientu boljše in bolj kakovostno življenje. Pacient pride v bolnišnico za sprejem, kjer ga medicinska sestra pospremi v bolniško sobo, mu sobo razkaže in glede na njegovo zdravstveno stanje svetuje koliko se lahko giblje po sobi ali oddelku. Seveda ga pregleda tudi zdravnik in napiše ustrezno terapijo. Zdravnik napiše na temperaturni list ali pacient potrebuje monitoring ali telemetrijo. Kadar pacient potrebuje telemetrijo mu medicinska sestra razloži kaj pomeni imeti telemetrijo in kje se lahko giblje z njo. Pacienta moramo poučiti, da ne sme hoditi z oddelka, ker zunaj oddelka ni signala. Diplomirana medicinska sestra mu odvzame tudi kri zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika in sicer; KKS, elektrolite, retente, koagulacijske teste in krvno skupino ter nato seveda izvide pokaže zdravniku. Na dan vstavitve srčnega spodbujevalnika pacientu zjutraj pomagamo pri osebni higieni mu svetujemo, da odstrani ves nakit, nakit shranimo in nato pacienta odpeljemo v operacijsko sobo. Po vstavitvi srčnega spodbujevalnika mu večkrat pogledamo mesto vstavitve srčnega spodbujevalnika, namestimo peščeno vrečko in ga opazujemo. Takoj po prihodu na oddelek mu namestimo telemetrijo. S pacientom se je potrebno čim več pogovarjat, ga poučiti glede načina življenja, prehrane, opustitve starih razvad in kajenja. 5.1 Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege pred implantacijo srčnega spodbujevalnika Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri usklajevanju sprejemnih postopkov pacienta na oddelek. Zdravstveno stanje pacienta vpliva na obseg in vrsto sprejemnih postopkov. Kadar je sprejem pacienta načrtovan, ima medicinska sestra več časa, da ga pripravi na bivanje v bolnišnici. Čeprav mora tudi tak pacient opraviti nekatere diagnostične preiskave, so vendar postopki manj nujni, kot pri nepričakovanem sprejemu pacienta, ki je v kritičnem stanju. Medicinska sestra mora presoditi trenutno počutje pacienta ter njegove fizične in psihične zmožnosti (Ivanuša & Železnik, 2002). 11

18 Predoperativno obdobje je za pacienta in družino pogosto zelo neprijetno, saj pogosto ne dojamejo in ne razumejo vsega, kar jim pove zdravnik. Pogosto se obračajo na medicinsko sestro, ki jim lahko v okviru svojih pristojnost marsikaj pojasni (Ivanuša & Železnik, 2000). Pred vstavitvijo srčnega spodbujevalnika se pogovorimo s pacientom, potrebujemo tudi pisno privolitev pacienta, napotnico za slikanje pljuč, laboratorijske preiskave: KKS, elektrolite, retente, koagulacijske teste in krvno skupino, EKG monitoring tekom hospitalizacije, intra vensko pot na nasprotni roki, kjer bo vstavljen srčni spodbujevalnik (Založnik, 2012). Za pravočasno zaznavanje nepravilnosti srčnega ritma naravnamo alarmne meje za utrip: spodnjo mejo za 10 enot izpod pacientove trenutne vrednosti, zgornjo za 10 enot iznad pacientove trenutne vrednosti. Spremenjeno krivuljo EKG-ja pokažemo zdravniku (Kodila, 2008). Spremljanje pacienta s telemetrijo je pomembno za pacienta z motnjami srčnega ritma. Pacient s telemetrijo se lahko neomejeno giblje po oddelku, če to dopušča njegovo zdravstveno stanje. Vendar ga je potrebno opozoriti naj ne zapušča oddelka, saj je v tem primeru telemetrija neučinkovita, ker izgubi signal in tak pacient ostane brez nadzora (Muller, 2010). Na dan operacije, pacientu najprej izmerimo vitalne funkcije; telesno temperaturo, krvni tlak, srčni utrip in dihanje. V primeru odstopanj od normale obvestimo zdravnika. Aplikacija premedikacije je antibiotična zaščita na 8 ur. Pacient na dan operacije dobi zdravilo običajno minut pred posegom. Pred tem morajo biti vse aktivnosti in intervencije pri pacientu končane. Preden pacienta odpeljemo v operacijsko sobo uredimo njegovo dokumentacijo, na negovalni list označimo vso pripravo na operacijo. Vsa pacientova dokumentacija mora biti zbrana in zložena v mapi, ki smo jo nastavili ob sprejemu. Pacient naj bo tešč vsaj 8 ur pred vstavitvijo srčnega spodbujevalnika. Pacienta spremlja sobna medicinska sestra in ga preda operacijski medicinski sestri (Živič, 2011). 12

19 5.2 Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege med implantacijo srčnega spodbujevalnika Sprejem pacienta v operacijsko sobo mora biti urejen po dogovorjenih normah operacijskega oddelka. Ne glede na to, kje pacienta pripravljajo pa mora medicinska sestra: Ugotoviti kako se pacient piše in ali ima identifikacijski trak. Preveriti, če je pacient tešč. Seznaniti se z nevarnostmi alergije pri pacientu. Preveriti pacientov pristanek na operacijo. Seznaniti se z mestom in potekom operacijo. Pregledati pacientovo dokumentacijo. Pogledati, če ima pacient nakit, zobno protezo, uhane, lasuljo, lasnice. Medicinska sestra je odgovorna za pacientovo lastnino in jo mora ustrezno shraniti (Ivanuša & Železnik, 2000). Pacient leži na operacijski mizi na hrbtu. Kadar z zdravili umetno povzročimo omrtvelost dela telesa, govorimo o področni ali regionalni anesteziji. Zdravila, ki jih v ta namen uporabljamo, so lokalni anestetiki. Lokalni anestetiki so zdravila, ki jih vbrizgamo v bližino živčnih struktur in tako prekinemo prevajanje po živcu. Danes se pogosto uporablja lokalni anestetik Lidokain, za majhne kirurške posega (Belna, Cof, Crnjac, Flis, Frank, Fuchs, & et al, 2010), kot je implantacija srčnega spodbujevalnika. Med vstavitvijo srčnega spodbujevalnika pri pacientu spremljamo: EKG monitoring, merjenje krvnega tlaka, pripravimo tudi reanimacijski voziček in ambu (Založnik, 2012). Medicinska sestra med samim posegom opazuje pacienta ter srčni ritem pacienta na monitorju, saj lahko nastanejo motnje srčnega ritma. Po naročilu zdravnika dovajamo kisik, v primeru kadar saturacija ni zadostna. 13

20 5.3 Vloga medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege po implantaciji srčnega spodbujevalnika Pooperativni nadzor življenjsko ogroženega pacienta se začne v operacijski sobi, po končanem operativnem posegu. Dve medicinski sestri pripeljeta v operacijsko sobo: razkuženo posteljo, z nameščenim stojalom, transportni monitor in kisikovo jeklenko. Pacienta prevzamemo na podlagi ustne predaje in dokumentacije. Operacijski tim nas seznani s: potekom operacije in možnimi zapleti, vrsto anestezije in morebitnimi zapleti, vstavljenimi žilnimi katetri, operativno rano in morebitnimi zapleti (Kodila, 2008). Po vstavitvi srčnega spodbujevalnika pacient šest ur miruje v postelji nameščeno ima tudi lažjo peščeno vrečko na mestu vstavitve srčnega spodbujevalnika. Opazovati je potrebno mesto vstavitve srčnega spodbujevalnika zaradi možnosti nastanka hematoma ali krvavitve. Pacient dobi terapijo proti bolečinam po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. Pacientu namestimo telemetrijo ali ga priključimo na monitoring in redno spremljamo njegov srčni ritem. Po naročilu zdravnika pacientu slikamo pljuča, zaradi pravilne lege elektrode. Zdravnik programira srčni spodbujevalnik in naredi prevez operativne rane. Šive operativne rane oziroma rane, kje je bil vstavljen srčni spodbujevalnik odvzame njegov osebni zdravnik deseti dan po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. Po odpustu iz bolnišnice se izvajajo prevezi rane pri njegovem osebnemu zdravniku. Ob odpustu iz bolnišnice pacient prejme pacemakersko knjižico in pacemakersko izkaznico, ki jo mora vedno in povsod nositi s seboj (Čeh, 2010). 5.4 Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak posameznik, pa tudi družba, sprejeli zdravje za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna stališča do zdravja in jih v življenju tudi uresničili. Zdravstvena vzgoja je pomoč ljudem, da predstavljene informacije razumejo, 14

21 razjasnijo svoja stališča ali oblikujejo nova, spoznajo nove vrednote in jih spoštujejo in so pozorni na svoje obnašanje glede zdravja. Pomembni sta tudi strpnost do stališč drugih in pripravljenost na spopad proti nekaterim zdravju škodljivim razvadam. Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega posameznika in skupine učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje (Hoyer, 2005). Pacient s srčnim spodbujevalnikom lahko živi normalno življenje, se ukvarja z običajnimi telesnimi aktivnostmi in športom. Lahko šofira in uporablja vse vsakdanje električne naprave (brivnik, sušilnik za lase, sesalnik). Izogibati pa se mora bližini mikrovalovnih pečic in močnim elektromagnetnim poljem. Prenosnih telefonov naj napravici ne bi približal bolj kot na 30 cm. Običajno rentgensko slikanje na spodbujevalnik ne vpliva (Lajovic, 1996). V splošnem velja, da magnetno resonančno slikanje pacientom s srčnim spodbujevalnikom zaradi mogočih tveganj odsvetujemo (Valič & Gajšek, 2009). Ob odpustu pacient iz bolnišnice prejme pacemakersko knjižico in pacemakersko izkaznico, ki jo mora vedno in povsod nositi s seboj. Kontrola pri osebnem zdravniku je potrebna zaradi rednega pregleda in prevezov operacijske rane in pa redne kontrole v ambulanti za srčne spodbujevalnike (Čeh, 2010). Prav tako je potrebno pacienta poučiti, da se v prvih dneh po posegu izogiba velikopoteznih gibov z rameni na strani, na kateri je vstavljen srčni spodbujevalnik (Vitatron b. d.). Pacienta je potrebno poučiti tugi glede pomena zdrave prehrane in redne uporabe predpisanih zdravil. 15

22 6 EMPIRIČNI DEL 6.1 Razikovalna vprašanja Raziskovalno vprašanje 1: Ali pacienti s srčnim spodbujevalnikom živijo zdravo? Raziskovalno vprašanje 2: Ali so pacienti po vstavitvi srčnega spodbujevalnika spremenili način življenja? 6.2 Raziskovalna metodologija V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela z uporabo obstoječe domače in tuje literature. Strokovno literaturo smo iskali v domačih in tujih zbirkah. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Pridobljene podatke smo računalniško in statistično obdelali ter grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel. 6.3 Raziskovalno okoje Raziskavo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino. Za odobritev in izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje vodstva in komisije za medicinsko etična vprašanja. 6.5 Raziskovalni vzorec V raziskavi je sodelovalo 30 ankentirancev pacientov s srčnim spodbujevalnikom, zdravljenih na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino, Univerzitetnega kliničnega centra. 6.6 Etični vidik Raziskovalno okolje smo seznanili z namenom in cilji raziskave, zagotovljena je bila anonimnost v skladu z zakonom o varnosti osebnih podatkov. Pri delu smo upoštevali vsa 16

23 etična načela Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Podatke smo zbrali v namen izdelave diplomskega dela. 17

24 7 REZULTATI Graf 1: Spol anketirancev Ženski 33% Moški 67% V raziskavi je sodelovalo 20 (67 %) moških in 10 (33 %) žensk. Graf 2: Starost anketirancev Nad 81 23% % % % % % 8 (27 %) anketiranih je starih med let, 7 (23 %) anketiranih je starih nad 81 let, 7 (23 %) anketiranih je starih med let, 5 (17 % ) anketiranih je starih med let, 2 (7 %) anketirana sta stara med let ter 1(3 %) anketirani je star med let. 18

25 Graf 3: Stresno življenje anketirance DA 22% NE 78% 22 (78% ) anketiranih ne živi stresno življenje, medtem ko jih 8 (22%) anketiranih živi stresno življenje. Graf 4: Kajenje anketirancev DA 17% NE 83% 25 (83 %) anketiranih je nekadilcev medtem, ko jih 8 (17 %) anketiranih še vedno kadi. 19

26 Graf 5: Vsakodnevno uživanje kave ali kavnih nadomestkov anketirancev NE 20% DA, Večkrat na dan 17% DA, Enkrat na dan 63% 19 (63 %) anketiranih pije kavo ali kavne nadomestke enkrat na dan, 5 (17 %) anketiranih pije kavo ali kavne nadomestke večkrat na dan, medtem ko 6 (20 %) anketiranih ne pije kave ali kavnih nadomestkov. Graf 6: Telesna aktivnost anketirancev DRUGO 6% DA, Kolesarjenjem 19% NE 22% DA, Hojo 53% 19 (53 %) anketiranih kot telesno aktivnost navaja hojo, 7 (19 %) anketiranih se ukvarja s kolesarjenjem,pod drugo so anketirani navedli plavanje, smučanje, kegljanje, tenis in ribolov. 8 (22 %) anketiranih je telesno neaktivnih. 20

27 Graf 7: Pogostost telesne aktivnost anketirancev 1-2 krat na mesec 20% Vsak dan 45% 1 krat na teden 30% 9 (45 % )anketiranih je vsak dan telesno aktivnih, 6 ( 30 %) anketiranih je telesno aktivnih 1 krat na mesec, 4 (20 %) anketirani so telesno aktivni 1-2 krat na mesec in 1(5 %) anketirani je telesno aktivnen 2-3 krat na mesec. 2-3 krat na teden 5% Graf 8: Zdravo življenje anketirancev NE 27% DA 14% Skoraj 59% 17 (59 %) anketiranih živi skoraj zdravo, 4 (14 %) anketirani živijo zdravo, medtem ko jih 8 (27 %) ne živi zdravo. Ovire za zdrav način življenja anketiranih predstavlja draga prehrana in mala pokojnina. 21

28 Graf 9: Različne težave anketirancev s srcem Srčni infarkt 2% Hitro bitje srca ( Tahikandrija ) 17% Drugo 42% Počano bitje srca ( Bradikardija ) 39% 1 (2 %) anketiranec je že prebolel srčni infarkt, 8 (17 %) anketiranih je imelo hitro bitje srca, 19 (39 %) anketiranih je imelo počasno bitje srca in 20 (42 %) anketiranih je imelo spremljajoče bolezni kot so: hipertenzija, sladkorna bolezen, operacija srčnih zaklopk. Graf 10: Časovno obdobje vstavitve srčnega spodbujevalnika anketirancem Ali Več 36% Šest Mesecev 20% Dve Leti 17% Eno Leto 27% 11(36 %) anketiranih ima vstavljen srčni spodbujevalnik že več let, 8 (27 %) anketiranih ima srčni spodbujevalnik eno leto, 6 (20 %) anketiranih ima srčni spodbujevalnik šest mesecev in 5 (17 %)anketiranih ima srčni spodbujevalnik dve leti. 22

29 Graf 11: Spremenjen način življenja po vstavitvi srčnega spodbujevalnika NE, Ker sem že prej živel zdravo 17% DA, Bi ga moral spremeniti vendar še ga nisem 40% Da, Sem ga spremenil 43% 13 (43 %) anketiranih je spremenilo način življenja po vstavitvi srčnega spodbujevalnika in 12 (40 %) anketiranih ni spremenilo življenja po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. 5 (17 %) anketiranih je že pred vstavitvijo srčnega spodbujevalnika živelo zdravo. Graf 12: Izkaznica za srčni spodbujevalnik DA, Jo tudi nosim 100% 30 (100 %) anketiranih nosi s seboj izkaznico za srčni spodbujevalnik. 23

30 Graf 13: Delo povezano s srčnim spodbujevalnikom DA, Vendar Težje/Slabše 23% NE 14% DA, Enako dobro 23% DA, Lažje/Bolje 40% 12 (40 %) anketiranih lažje/bolje opravlja delo po vstavitvi srčnega spodbujevalnik, 7 (23 %) anketiranih opravlja delo enako dobro, 7 (23 %) anketiranih opravlja delo težje/ slabše in 4 (14 %) anketirani ne morejo več opravljati svojega dela. Graf 14: Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil DA, Katerih 27% NE 73% 22 (73 %) anketiranih nima težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil, medtem ko ima 8 (27 %) anketiranih težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Anketirani navajajo težave pri hoji, pospravljanju in gibanju. 24

31 Graf 15: Pregledi v ambulanti za srčne spodbujevalnike DA, Na eno leto 100% Vseh 30 (100 %) anketiranih je seznanjenih s kontrolnimi pregledi v ambulanti za srčni spodbujevalnik. 25

32 8 RAZPRAVA V okviru raziskave o življenjskem slogu anketiranih po vstavitvi srčnega spodbujevalnika smo izvedli anketo na Oddelku za kardiologijo in angiologijo na Kliniki za interno medicino v Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V raziskavi je sodelovalo 30 anketiranih, ki že imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. V diplomskem delu smo si zastavili dva raziskovalna vprašanja; Ali pacienti s srčnim spodbujevalnikom živijo zdravo? Ugotovili smo, da več kot polovica (59 %) anketiranih živi skoraj zdravo, skoraj tretjina (27 %) anketiranih še vedno ne živi zdravo in samo 14 % anketiranih živi zdravo. Podobni so tudi rezultati glede telesne aktivnosti. Manj kot polovica (45 %) anketiranih je aktivnih vsak dan, manj kot tretjina (30 %) anketiranih je aktivnih 1 krat na teden, 20 % anketiranih je aktivnih 1-2 krat na mesec in 5 % anketiranih je aktivnih le 2-3 krat na teden. Dobra polovica (53 %) anketiranih se ukvarja s hojo, 19 % anketiranih se ukvarja s kolesarjenjem in skoraj četrtina (22 %) anketiranih se ne ukvarja z nobeno aktivnostjo. Ugotovili smo tudi, da je 83 % anketiranih je nekadilcev, še vedno jih pa kadi 17 % anketiranih. Prav tako smo ugotovili, da 78 % anketiranih ne živi stresno, medtem ko 22 % anketiranih živi stresno življenje. Hoyer (2005) navaja, da si zdravstvena vzgoja prizadeva, da bi vsak posameznik, pa tudi družba sprejela zdravje za največjo vrednoto, izoblikovala pozitivna stališča do zdravja in jih tudi v življenju uresničila. Prav tako navaja, da mora vsak posameznik poznati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Ti dejavniki so pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno ravnovesje in ravnotežje med delom, sprostitvijo ter počitkom. Ali so pacienti po vstavitvi srčnega spodbujevalnika spremenili način življenja? Ugotovili smo, da je manj kot polovica (43 %) anketiranih spremenilo svoj način življenja po vstavitvi srčnega spodbujevalnika, skoraj polovica (40 %) anketiranih bi še ga moralo vendar ga še ni in le 17 % anketiranih je že prej živelo zdravo. Ugotovili smo, da slaba polovica (40 %) anketiranih lažje opravlja svoje delo po vstavitvi srčnega spodbujevalnika, četrtina (23 %) anketiranih enako dobro opravlja delo in prav tako skoraj četrtina (23 %) 26

33 anketiranih težje/slabše opravlja svoje delo po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. Kar 14 % anketiranih je odgovorilo, da ne more več opravljati svojega dela, ki so ga opravljali pred vstavitvijo srčnega spodbujevalnika. 2 % anketiranih je že prebolelo srčni infarkt, 17 % anketiranih je imelo hitro bitje srca, 39 % anketiranih je imelo počasno bitje srca in skoraj polovica (43 %) anketiranih je imelo spremljajoče bolezni kot so: arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in operacija srčnih zaklopk. Vsi anketirani nosijo izkaznico za srčni spodbujevalnik vedno seboj. Prav tako se pacienti zavedajo, kako pomemben je obisk pri zdravniku, saj vsi anketirani redno obiskuje zdravnika. Strinjamo se s Kodele, Suwa- Stanojević (2003) ki navajajo, da mora človek za ohranitev zdravja uživati zdravo pitno vodo, gibati na čistem zraku, izogibati stresnim situacijam in psihičnim preobremenitvam. Pravilna prehrana je le eden od dejavnikov, ki zagotavlja kakovost življenja. Prav tako Kodele, Suwa-Stanojević (2003) ugotavljajo, da so bolezni srca in ožilja najbolj pogost vzrok smrti pri Slovencih. Vzrokov za nastanek te bolezni je sicer več; preobilna in premastna hrana, premalo sadja, zelenjave in/ali vrtnin, telesna neaktivnost, razvade (kava, cigarete, alkohol). Zavedati pa se moramo, da se na naše razvade in nezdrav način življenja organizem ne odzove takoj. 27

34 9 SKLEP Motnje srčnega ritma tako kot v Sloveniji tudi v svetu strmo naraščajo. Velikokrat pripisujemo težko dihanje, omotico, slabosti, visok krvni tlak, bolečine v prsnem košu stresu, utrujenosti in skrbem, vendar ni vedno tako. Ko smo zdravi ne razmišljamo o načinu življenja in slabih razvadah. Ljudje na motnje srčnega ritma ne moramo vplivati, saj lahko hitro pridejo in tudi hitro izvenijo. Ljudje ki imajo motnje srčnega ritma so zelo prizadeti in velikokrat ne vedo kaj se z njimi dogaja. Prav tako jih je strah, ker so motnje srčnega ritma smrtno nevarne. Ker se populacija v Sloveniji stara je opaziti porast bradikardnih motenj ritma srca in porast števila vstavitve srčnih spodbujevalnikov. Vloga medicinske sestre je tukaj zelo pomembna, saj lahko s svojim zdravstveno vzgojnim delom ter strokovno usposobljenostjo svetuje pacientu o zdravem načinu življenja, izogibanju škodljivim razvadam, prav tako jim svetuje umirjen način življenja in predvsem premagovanje strahu pred ponovnim morebitnim pojavom motenj srčnega ritma. Pacienti, ki imajo srčni spodbujevalnik lahko živijo normalno življenje lahko se ukvarjajo s športi ali delom, ki jim ugaja, prav tako lahko tudi potujejo. 28

35 LITERATURA Belna, A. B., Cof, D., Crnjac, A., Flis, V., Frank, A. F., Fuchs, E., & et al. (2010). Izbrana poglavja iz kirurgije V V. Flis, & B. Miksić (Ured.), Učbenik za kirurgijo na visokih zdravstvenih šolah (str. 216). Maribor: Založba Pivec. Bombek, M. (2010). Akutni koronarni sindrom. V J. Tomažič (Ured.), Aktivnosti medicinske sestre pri diagnosticiranju motenj srčnega ritma, Zbornik predavanj (str. 17.). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Cecelja, G. (2010). Zdravstvena vzgoja pacienta ob namestitvi holterja. V J. Tomažič (Ured.), Aktivnosti medicinske sestre pri diagnosticiranju motenj srčnega ritma, Zbornik predavanj (str ). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Čeh, I. (2010). Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre s pacienti in svojci ob vstavitvi trajnega srčnega spodbujevalnika. Maribor: Oddelek za interno intenzivno medicino, UKC Maribor. Neobjavljeno gradivo. Čustović, F., Bergovec, M., & Banfić, L. (2006). Kardiovaskularne bolesti, Priručnik za lječnike primarne zdravstvene zaščite. Zagreb: Školska knjiga, d.d. Zagreb. Gorišek Miksić, N. (2012). Zdravljenjen preprečevanje srčnih spodbujevalnikov in vsajenih kardioverter/defibrilatorjev. V A. Crnjac, B. Kamenik, & Z. Pehnec (Ured.), 40 let elektrostimulacije srca v Mariboru, Zbornik predavanj (str ). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni negi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo. Ivanuša, A., & Železnik, D. (2000). Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola. Ivanuša, A., & Železnik, D. (2002). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Univerzav Mariboru, Visoka zdravstvena šola (str ). Jerše, M. (1997). Ishemična bolezen srca: Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Kapš, P, Kapš, P., Kapš, R., Kapš Ostojić, S. (2009). Bolezni srca in žilja. Novo mesto: Grafika Tomi. Kodele, M., Suwa-Stanojević, M. (2003). Prehrana. Ljubljana: DZS. 29

36 Kodila, V. (2008). Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja, Priročnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok. Lajovic, J. (1996). Vse o srcu in žilah. Ljubjana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Miller, B. (2009). Visok krvni tlak. V Lašič, C. (Ured.), Prikriti morilci, Skrite nevarnosti v našem telesu (str ). Ljubljana: Grafika soča d.o.o. Moses, W., Schneider, A., Miller, A., & Taylor, G. (1991). A Practical Guide to Cardiac Pacing. Boston: Little, Brown and Company. Muller, U. (2010). Aktivnosti medicinske sestre pri spremljanju pacientov na telemetrijah. V J. Tomažič ( Ured.), Aktivnosti medicinske sestre pri diagnosticiranju motenj srčnega ritma, Zbornik predavanj (str ). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Naji, F., Vokač, D., & Kanič, V. (2010). Diagnostika in zdravljenje motenj ritma. V J. Tomažič (Ured.), Aktivnosti medicinske sestre pri diagnosticiranju motenj srčnega ritma, Zbornik predavanj (str. 7). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Pehnec, Z. (2009). Kontrola delovanja srčnih spodbujevalnikov. V Lipar, V. (Ured.), Aritmija/ Pacing, Zbornik predavanj (str. 44.). Maribor: DesignStudio d.o.o. Petrin, J. (1992). Epidemiološki problem hipertenzije. V P. Jezeršek, & J. Dobovišek (Ured.), Arterijska hipertenzija (str. 5-6). Ljubljana: Medicinski razgledi. Poredoš, P. (2012). Ateroskleroza- sistemska bolezen z različnimi obrazi. V M. Kozak, & A. Blinc (Ured.), Obravnava bolnikov z aterosklerotično boleznijo arterij (str. 2-3). Maribor: Vizualne komunikacije comtec d.o.o. Rajapakse, R. (2008). Pomen ocenjevanja srčne frekvence v ambulanti zdravnika družinske medicine. V H. D. Turk (Ured.), Pomen srčne frekvence, astme in KOPB, bolečine v prsnem košu, obravnava bolečine po kirurški poškodbi, kronična ledvična odpoved, migrena, sodobna fitoterapija in prekatične vaje oživljanja ter pristopi k poškodov, Zbornik predavanj, VIII. Kokljevi dnevi (str. 6). Kranjska Gora: Tiskarna in knjigoveznica Radovljica. Resman, J. (2006). Stabilna angina pektoris. V Bunc, M., Gradecki, I. (Ured.), Kronična koronarna bolezen- Stabilna angina pektoris (str ). Novo mesto: Zdravniškko društvo Novo mesto. Samsa, N., Ferbežar, M., B. (2010). Pasti vezane na pooperativno okužbo pri vstavitvi srčnega spodbujevalnika. V Požarnik, T. (Ured.), Obvladovanje bolnišničnih okužb 30

37 v operacijski sobi. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, Zbornik (str ). Ljubljana: DeSIGNIA- Iztok Jančar s.p.. Sinkovič, A. (2000). Ishemična bolezen srca. V I. Krajnc, Pečovnik Balon, B. (Ured.), Interna medicina (str. 57) Maribor: Univerza v Mariboru. Štajer, D., Koželj, M. (2005). Bolezni srca in žilja. V A. Kocjančič, F. Mravlje, D. Štajer (Ured.), Interna medicina (str. 142). Ljubljana: Littera picta. Valič, B., Gajšek, P. (2009). Vsadki. V P. Gajšek, B. Valič (Ured.), Elektro magnetna sevanja (str. 13) Ljubljana: Projekt forum EMS, Studijo Lumina. Vitatron. (brez datuma). Srčni spodbujevalnik. Vitatron Meander. Arnhem. Založnik, U. (2012). Zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja pacientov s srčnim spodbujevalnikom. Maribor: Kolektiv intenistične intenzivne medicine, UKC Maribor. Neobjavljeno gradivo. Zidar, R. (2000). Vloga medicinske sestre ob bolniku z življenjsko nevarnimi motnjami srčnega ritma. V M. Kenda (Ured.), Sodobna obravnava motenj srčnega ritma (str.65). Ljubljana: združenje kardioligov Slovenije. Littera picta d.o.o.. Zupan, I. (2010). Načini elektrostimulacije srca. V A. Kvas, T. Žontar (Ured.), Novi trendi v zdravstveno oskrbi srčno- žilnih bolnikov (str. 19). Radenci: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji. Živič, L. (2011). Priprava bolnika na operativni poseg. V V. Flis, & J. Grišek (Ured.), Zbornik, Okužba kirurške rane, 3. Černičevi dnevi (str ). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. 31

38 ZAHVALA Zahvalila bi se možu Robertu in sinu Roku za spodbudne besede za potrpežljivost in pomoč pri mojem študiju. Zahvalila bi se tudi moji mentorici viš. predav. mag. Mateji Lorber, univ. dipl. org. za pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. 32

39 PRILOGE ANKETNI VPRAŠALNIK POZDRAVLJENI, SEM SUZANA MARIN, ŠTUDENTKA TRETJEGA LETNIKA FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE, UNIVERZE V MARIBORU. VLJUDNO VAS PROSIM, DA IZPOLNITE TA ANKETNI VPRAŠALNIK, KI JE NAMENJEN IZKLJUČNO ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA. OBKROŽITE ODGOVORE, KI SO USTREZNI. SUZANA MARIN 1 SPOL a) MOŠKI b) ŽENSKI 2 STAROST a) b) c) d) e) f) Nad 81 3 ALI ŽIVITE STRESNO ŽIVLJENJE? a) DA b) NE 4) ALI KADITE? a) DA b) NE 5) ALI VSAKODNEVNO PIJETE KAVO ALI KAVNE NADOMESTKE? a) DA, VEČKRAT NA DA b) DA, ENKRAT NA DAN 1

40 c) NE 6) ALI SE UKVARJATE S KATERIM ŠPORTOM/AKTIVNOSTMI? a) NE b) DA, PLAVANJEM c) DA, HOJO d) DA,TEKOM e) DA, SMUČANJEM f) DA, KOLESARJENJEM g) DRUGO 7) KOLIKO STE TELESNO AKTIVNI? a) VSAK DAN b) 2-3 KRAT NA TEDEN c) 1 KRAT NA TEDEN d) 1-2 KRAT NA MESEC 8) ALI SE VAM ZDI, DA ŽIVITE ZDRAVO? a) DA b) SKORAJ c) NE 9) ALI STE ŽE IMELI TEŽAVE Z SRCEM(KATERE)? a) SRČNI INFARKT b) HITRO BITJE SRCA(TAHIKARDIJA) c) POČASNO BITJE SRCA ( BRADIKARDIJA) d) DRUGO 10) KAKO DOLGO ŽE IMATE SRČNI SPODBUJEVALNIK? a) ŠEST MESECEV b) ENO LETO c) DVE LETI d) ALI VEČ 11) ALI STE MORALI SPREMENITI VAŠ NAČIN ŽIVLJENJA PO VSTAVITVI SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA? 2

41 a) DA, BI GA MORAL SPREMENITI, VENDAR ŠE GA NISEM b) DA, SEM GA SPREMENIL c) NE, KER SEM ŽE PREJ ŽIVEL ZDRAVO 12) ALI VSETE, DA MORATE IZKAZNICO, DA IMATE VSTAVLJEN SRČNI SPODBUJEVALNIK VEDNO NOSITI SEBOJ, NA POTOVANJA V DOMAČEM OKOLJU? a) DA, JO TUDI NOSIM b) DA, VENDAR JE NE NOSIM c) NE 13) ALI LAHKO SVOJE DELO, KI STE GA OPRAVLJALI PRED VSTAVITVIJO SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA ŠE VEDNO OPRAVLJATE? a) DA, ENAKO DOBRO b) DA, LAŽJE/BOLJE c) DA, VENDAR TEŽJE/SLABŠE d) NE 14) ALI IMATE PRI KATEREM VSAKODNEVNEM OPRAVILU TEŽAVE? a) NE b) DA, KATERIH 15) ALI VESTE KAKO POGO STO MORATE OBISKOVATI ZDRAVNIKA? a) DA, VSAKIH ŠEST MESECEV b) DA, NA ENO LETO c) DA, DVE LETI d) NEVEM ZA VAŠE SODELOVANJE SE VAM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM. 3