TIMSKI PRISTOP PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG RESEKCIJA RAKA NA DEBELEM ČREVESU, PO PROGRAMU POSPEŠENEGA OKREVANJA FAST TRACK

Transcription

1 332F TIMSKI PRISTOP PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG RESEKCIJA RAKA NA DEBELEM ČREVESU, PO PROGRAMU POSPEŠENEGA OKREVANJA FAST TRACK TEAM APPROACH FOR COLON CANCER SURGERY ON ENHANCED RECOVERY PROGRAMME Jana Lavtižar, dipl.m.s., Alenka Torkar, dipl.m.s., Prim.mag. Miran Rems, dr.med.spec.kirurg Splošna bolnišnica Jesenice, oddelek za abdominalno kirurgijo IZVLEČEK Ključne besede: zdravstvena nega, klinična pot, MS koordinator zdravstvene nege. V Splošni Bolnišnici Jesenice (SBJ) so začeli z uvajanjem kirurgije s pospešenim okrevanjem leta Poudarjena je dobra priprava pacienta, ki poteka, v obliki razgovora, teden dni pred sprejemom v bolnišnico. Pomembno vlogo pri pripravi pacienta ima medicinska sestra (MS) koordinator zdravstvene nege, ki usmerja in vodi pacienta. Program pospešenega okrevanja obsega usklajene, številne zaporedno urejene multidisciplinarne postopke, kjer sodelujejo kirurg operater, anesteziolog, MS koordinator zdravstvene nege, MS na oddelku, MS za obvladovanje bolečine, dietetik in fizioterapevt. Skozi program vodi klinična pot (KP). V KP je poudarek na celostni, individualni in kontinuirani obravnavi pacienta. KP združuje delo celotnega zdravstvenega tima. Poudarjeno je dobro sodelovanje zdravstvenega tima. Teden dni pred operacijo pacient opravi razgovor z MS na oddelku, MS za obvladovanje bolečine, dietetikom in fizioterapevtko. Na prvem razgovoru je seznanjen z oddelkom, celotnim potekom okrevanja, aktivnostmi zdravstvene nege in morebitnimi težavami, ki se lahko pojavijo. Program pospešenega okrevanja potrjuje, da je pomembno združevati znanje celotnega zdravstvenega tima in da je razgovor teden dni pred OP za pacienta zelo pomemben del celostne in individualne obravnave ter celotnega programa obravnave po klinični poti. ABSTRACT Key words: nursing, clinical pathway, case manager In general hospital Jesenice begin with principles of enhanced recovery surgery in colon cancer in year Important is good preparation of patient with visit of department and discussion one week before the admission. The role of nurse and case manager in this part is crucial. Program of enhanced recovery surgery is composed of many harmonized and consecutive multiprofessional procedures. In these process surgeon, anaesthesiologist, case manager, nurses, dietician and physiotherapist take their part. The guide through the process is the clinical pathway. Integrity, individual and continuous care is assured. Clinical pathway is central part of team approach and good cooperating of team is mandatory. One week before admission for surgery patient has consultation with nurse in the ward. In discussion with nurse specialised for pain treatment, dietician and physiotherapist the patient became familiar with the nurses, the ward, with nursing procedures and whole procedure of clinical pathway. Possible complications are also discussed.

2 Program of enhanced recovery surgery confirms the necessity of team approach and patient active involvement week before admission as a part of whole care and individual treatment in clinical pathway. Uvod Pacienti z rakom na debelem črevesu so operirani po programu pospešenega okrevanja kjer ima MS pomembno vlogo. Skozi program pospešenega okrevanja vodi klinična pot (KP), ki celostno, individualno in kontinuirano obravnava pacienta ter spodbuja skupinsko delo sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacientom in svojci. KP omogoča optimalno obravnavo pacienta v pred-operativnem, operativnem ter pooperativnem obdobju ter pripravo pacienta na odpust in vrnitev v domače okolje. Zdravstveni tim skrbi za čim boljšo oskrbo in čim prejšnjo samooskrbo pacienta ter pri tem najmanjše možno število odklonov. Cilj KP je tudi zadovoljen pacient ter njegovi svojci. Pacient se prvič sreča s KP v specialistični ambulanti, kjer opravi pregled pri kirurgu. Kirurg predstavi pacientu naravo bolezni in predviden operativni poseg. Pacienta vključi v obravnavo po klinični poti ter ga seznani s potekom okrevanja po klinični poti. Pacient prejme obrazce o soglasju za OP, anestezijo, transfuzijo in o posredovanju informacij o zdravstvenem stanju pacienta, ki jih je potrebno podpisati. Prejme navodila katere preiskave mora še opraviti do operacije oziroma do sprejema v bolnišnico. Vloga medicinske sestre koordinatorja zdravstvene nege MS koordinator ZN telefonsko obvesti pacienta o datumu operativnega posega in sprejema v bolnišnico. V telefonskem pogovoru MS pacientu zastavi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na njegovo dosedanje zdravstveno stanje. Preveri za katerimi boleznimi se zdravi pacient in katera zdravila prejema. Pomembno je, da preveri, če pacient prejema zdravila proti strjevanju krvi, da ga napoti k osebnemu zdravniku zaradi prevedbe v ustrezno zdravljenje z injekcijami. Pacientu posreduje datum razgovorov z MS na oddelku, z MS za vodenje bolečine, s fizioterapevtko in z dietetikom, ki jih mora pacient opraviti teden dni pred operativnim posegom. Vse člane tima obvesti kdaj pride pacient na razgovor. MS koordinator ZN pripravi ter uredi pacientovo dokumentacijo. Tako pripravljena dokumentacija čaka pacienta v ambulanti do dneva sprejema v bolnišnico. Razgovori teden dni pred operativnim posegom Zdravstveno vzgojno delo poteka individualno, z razgovorom, razlago, spodbujanjem, demonstracijo in praktičnim delom. Vsebina, ki jo zdravstveni tim predstavi pacientu je vedno enaka, predstavitev le te pa se prilagaja stanju pacienta, njegovemu predznanju, izobrazbeni ravni in njegovemu interesu. Pomembno je zagotoviti njegovo zasebnost. Prvo srečanje s pacientom ne sme biti prenatrpano s podatki, ker je njegovo dojemanje zaradi okoliščin manjše in se težko osredotoči na posredovane podatke. Čustveno je pacient bolj občutljiv kot v običajnih razmerah in zato razne neprijetnosti doživlja bolj intenzivno, kot bi jih sicer. Zaskrbljenost in strah sta večja, če je pacient slabše informiran o poteku posameznih aktivnosti zdravstvene nege. Zato je pacientu potrebno zagotoviti daljši lastni pogovor. Pomembno je, da pacient sprejme program hitrega okrevanja za primeren način zdravljenja, ki

3 se bistveno razlikuje od predhodnega - klasičnega načina bolnišničnega okrevanja po operativnem posegu na črevesju (Lavtižar, 2007). Razgovor z medicinsko sestro na oddelku Teden dni pred operativnim posegom MS na oddelku opravi razgovor s pacientom. Pacientu predstavi bivalne in toaletne prostore na oddelku. Pokaže mu sobo v kateri bo bival dan pred OP in sobo kirurške intenzivne terapije kjer bo bival vsaj tri dni po OP. Seznani ga s hišnim redom v bolnišnici in z urnikom obiskov. Pacientu predstavi klinično pot in vlogo MS v njej, aktivnosti ZN pred, med in po operativnem posegu, ki jih bo MS izvajala v času zdravljenja. MS poudari pomembnost informiranja o prisotnosti bolečine, saj bo temu primerno pacient dobil dovolj analgetikov. Bolečina omejuje gibanje in prehranjevanje ter povečuje stres po OP. MS ves čas spodbuja pacienta k aktivnemu sodelovanju pri razgovoru. Na podlagi tega lahko oceni kako sprejema podane informacije in lahko ugotovi kakšna vprašanja se mu porajajo. Prvi pogovor je za pacienta najbolj pomemben in MS je oseba, ki ji pacient najbolj zaupa. Pomembno je, da ves čas pogovora vzpodbuja pozitivno razmišljanje. Potek okrevanja po operativnem posegu je odvisen od tega kako je pacient sprejel svojo bolezen in potek okrevanja, ki mu je bil predstavljen pred samim sprejemom v bolnišnico. MS oceni pacientovo psihofizično stanje na dan pogovora in vse pridobljene podatke zabeleži v KP. Razgovor z medicinsko sestro za vodenje bolečine po operaciji MS za vodenje bolečine po OP, na razgovoru, pacienta seznani z načinom spremljanja bolečine po OP oziroma na kakšen način bo MS na oddelku posredoval informacije o bolečini. Pacientu predstavi vizualno analogno lestvico (VAL) in mu pojasni, da je spremljanje bolečine ključnega pomena, saj lahko samo on natančno opredeli koliko ga boli in kdaj je prejel zadostno količino analgetika. MS za vodenje mu predstavi različne načine lajšanja bolečin in mu pove, da se bosta skupaj z anesteziologom odločila, kateri način je zanj najbolj primeren. Pacient prejme zloženko v kateri so predstavljeni načini lajšanja bolečine po OP, da jih lahko podrobno preuči doma. MS za vodenje bolečine oceni pacientovo razumevanje bolečine v času razgovora in zabeleži v KP. Razgovor z dietetikom Dietetik se s pacientom pogovori o njegovih prehrambenih navadah doma in mu svetuje o beljakovinskih živilih, ki so priporočljive v pred-operativnem obdobju. Ustrezna prehrana med zdravljenjem pripomore k izboljšanju poteka in učinkovitosti zdravljenja, zmanjša negativne učinke zdravljenja, krepi bolnikovo imunsko odpornost, pripomore k vzdrževanju pacientove normalne prehranjenosti, kondicije in dobrega počutja. Predstavi mu enteralne formule, priporočljive v dneh pred operativnim posegom. Pacient prejme pisna navodila o prehrani, ki jo bo lahko užival po operativnem posegu. Dietetik oceni pacientovo stanje po MUST-u. Zabeleži koliko telesne teže je pacient izgubil, kakšen je njegov prehrambeni vnos in kolikšen je Body mass index (BMI) pacienta. Dietetik

4 tudi ugotovi tveganje za beljakovinsko energetsko podhranjenost in svetuje dnevno uživanje enteralne formule (Lavrinec, 2006). Vse ugotovitve v času razgovora dietetik dokumentira v KP. Razgovor s fizioterapevtko Uspešno zdravljenje in okrevanje vključuje aktivno sodelovanje pacienta. Fizioterapija je zagotovo pomemben del pospešenega okrevanja. Cilj okrevanja po OP na širokem črevesu je, da pacient takoj začne z telesno aktivnostjo in obenem dobro prediha pljuča. Tako je okrevanje hitrejše in uspešnejše (Lavtižar, 2007). Fizioterapevtka pacienta seznani s potekom rehabilitacije po OP in mu pokaže dihalne vaje ter način izkašljevanja, ki ga bo uporabljal po OP. Izroči mu dnevnik telesne dejavnosti, v katero beleži kdaj in koliko se giba po operaciji. To je zelo dober način kako pacient sam spremlja svojo aktivnost po OP. Prejme tudi pisna navodila o dihalnih vajah, izkašljevanju in načinu gibanja po OP. Fizioterapevtka oceni pacientovo telesno in tudi splošno stanje ter dokumentira ugotovitve v KP. Sprejem, obravnava in odpust pacienta v domače okolje Pacient pride za sprejem v bolnišnico dan pred operacijo. Za operativni poseg niso potrebne posebne priprave. Kirurgija s pospešenim okrevanjem ne zajema obsežnega čiščenja prebavnih poti in priprava na operativni poseg ne zajema diet oziroma stradanja v dneh pred operativnim posegom. Okrevanje pacienta v bolnišnici poteka pet dni. Aktivnosti zdravstvene nege si sledijo zelo intenzivno kar je naporno za pacienta in zahteva stalno prisotnost MS ob pacientu. Zelo pomembno je zaupanje, ki si ga MS pridobi na prvem razgovoru za uspešno sodelovanje ter okrevanje. Odklone, ki se pojavijo v času zdravljenja in okrevanja MS zabeleži v KP. Pacient je peti dan odpuščen v domače okolje. Drugi oziroma tretji dan po odpustu MS koordinator ZN pokliče pacienta domov in opravi z njim razgovor. V razgovoru preveri pacientovo počutje in morebitne težave, ki so se pojavile v prvih dneh, ko je doma. Z razgovorom se klinična pot zaključi. Zaključek Priprava pacienta teden dni pred OP se je izkazala za zelo pozitivno. Tako so pacienti bolje psihično pripravljeni na hospitalizacijo in potek aktivnosti ZN po OP. Lažje sprejemajo obremenitve po OP in tudi uspešno sodelujejo. Seveda vse obravnave ne potekajo idealno in najpogostejši odkloni, ki so jih zabeležili so povezani z ovajanjem blata, bruhanjem, slabostjo ali z znižanim krvnim tlakom (vpliv epiduralne analgezije). Pacienti operirani po programu pospešenega okrevanja potrebujejo veliko spodbude in psihične podpore. Zelo so zadovoljni z razgovori pred sprejemom v bolnišnico in s potekom obravnave v bolnišnici kar povedo v telefonskem razgovoru z MS koordinatorico ZN. Program pospešenega okrevanja je bil dobro sprejet tudi pri zdravstvenih delavcih.

5 Literatura 1. Lavtižar J. Zdravstvena nega bolnika pred operacijo debelega črevesa in po njej - kirurgija s pospešenim okrevanjem (diplomska naloga). Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo; Lavrinec J. Prehrana pacientov v postoperativnem obdobju po resekciji debelega črevesa. Zbornik predavanj. Multidisciplinarni simpozij z mednarodno udeležbo. Kirurgija s pospešenim okrevanjem. Bled; 2006: Ostali viri 1. Kehlet H. wilmore D.W. Multimodal strategies to improve surgical autcome. Am J Surg, 2002; 183: Kramar Z, Lindič H, Rems M. Klinična pot obravnava bolnika pri resekciji debelega črevesa. Zbornik predavanj. Multidisciplinarni simpozij z mednarodno udeležbo. Kirurgija s pospešenim okrevanjem. Bled; 2006: Projektna skupina za klinične poti. Klinična pot za resekcijo raka debelega črevesa. Splošna bolnišnica Jesenice Rems M, Kern A. Standardna kirurška oskrba raka debelega črevesa v Sloveniji 2004 Zdrav Vest; 2005: 74: Smolej M. Fizioterapija pri bolniku po operativnem posegu na debelem črevesu. Zbornik predavanj. Multidisciplinarni simpozij z mednarodno udeležbo. Kirurgija s pospešenim okrevanjem. Bled; 2006: Šmitek J. Celovita priprava bolnikov na operativni poseg. Zbornik predavanj. Seminar Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji, Radenci, 09. in 10. marec zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2006: Štor Z. Novi program hitrega okrevanja bolnikov po operacijah debelega črevesa in danke. Zbornik simpozija. Kirurška šola. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo. Kirurška klinika, Klinični center, Ljubljana; 2006: