STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2016 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Transcription

1 ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2016 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča Odgovorna oseba (ime in priimek): strokovna direktorica inštituta prof. dr. Helena Burger, dr. med.

2

3 Vsebina 1. Uvod Enote URI Soča Klinično strokovno delo Bolnišnična rehabilitacija Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave Izboljšave na področju dela s pacienti Kazalniki kakovosti Obvezni kazalniki kakovosti Dnevi čakanja na odpustno pismo Razjede zaradi pritiska Poškodbe z ostrimi predmeti Padci Kolonizacija z MRSA Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema Drugi kazalniki kakovosti Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji Smrti Ambulantna rehabilitacija Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe Center za zdravljenje spastičnosti Dom IRIS Laboratoriji Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) Napotitve Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) (MDDSZ) Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Napotitve zdravnikov (ZZZS) Napotitve iz drugih naslovov (APZ, sodišča idr.) Čakalne dobe Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi Konziliarno delo Interdisciplinarni konziliarni timi Delo na podlagi pogodb Izboljšave na področju dela s pacienti Delo na terenu Podporna tehnologija Protetika in ortotika Serijsko izdani pripomočki Individualno prilagojeni pripomočki Vozički Dom IRIS Lekarna Bolnišnična lekarna Zunanja lekarna Nove in izpopolnjene metode dela Kakovost Zunanji nadzor Notranji nadzor Redni strokovni nadzor Vsebina

4 Kontrola depojev zdravil Notranji nadzor v zunanji lekarni Klinične poti Izvedba notranjih presoj Konzilij URI Soča Varnostni pogovori in vizite Glavne vizite strokovne direktorice Etična komisija Zadovoljstvo pacientov Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov Zadovoljstvo ambulantnih pacientov Kadri Izobraževalno delo Medicinska fakulteta Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Pripravništva Specializacije Druga izobraževanja v letu Redno izobraževanje kadrov Raziskovalno delo Mednarodni projekti Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) URI Soča kot nosilna ustanova Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev Interni projekti Doktorsko usposabljanje Magistrski študij Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo INDOK služba in knjižnica Mednarodna dejavnost ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti Drugi humanitarni projekti Strokovni svet URI Soča Komisije in strokovne skupine URI Soča Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Strokovni svet SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Zaključek Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu Strokovno delo (ST) Strokovno organizacijsko delo (STO) Izobraževalno delo (ID) Znanstveno - raziskovalno delo (ZRD) Vsebina

5 1. Uvod Namen strokovnega poročila je predvsem analiza strokovnega dela s poudarkom na podatkih, ki osvetljujejo tako vsebino redne strokovne kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti v letu S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 9. decembra 1993 o preoblikovanju Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo Soča v javni zdravstveni zavod Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je tudi definirano poslanstvo, ki ga sestavljajo naslednji elementi: - Inštitut je osrednji nacionalni zdravstveni zavod, torej vrhunska ustanova, odgovorna za opravljanje najzahtevnejših nalog na področju rehabilitacije. - Izvaja celovito rehabilitacijo bolnikov z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov s kronično bolečino in rakom. Pri tem je potrebno upoštevati vidike medicinske rehabilitacije, delovnih zmožnosti in zagotovitev ustreznih pripomočkov, kar omogoča čim večjo samostojnost in zaposlitev. - Inštitut izvaja tudi naloge terciarnega nivoja na področju izobraževanja, raziskovanja, oblikovanja doktrine in uvajanja novih spoznanj na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki jih mora posredovati študentom, strokovnjakom in javnosti. S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26. maja 2009 o preoblikovanju Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča (URI Soča), je njegovo poslanstvo ostalo enako. Po reorganizaciji smo spremenili sestavo Strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstojniki vseh oddelkov in enot ter strokovni vodje poklicnih skupin. Vabljen je generalni direktor. Ustrezno zbrani in komentirani podatki so primerna podlaga za strokovne in poslovne odločitve, njihovo spremljanje skozi daljše obdobje pa tudi za potrjevanje njihove pravilnosti in morebitne spremembe. Tovrstni podatki so tudi podlaga za delo Razširjenega strokovnega kolegija za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki ima svoj sedež v naši ustanovi od ustanovitve leta Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo je bil dne z odlokom ministra za zdravstvo na podlagi izpolnjenih pogojev podeljen naziv Klinični inštitut za rehabilitacijo. V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. l. št. 72, ) je bila decembra 2006 na Ministrstvo za zdravje oddana Vloga za obnovitev naziva, naziv Klinični inštitut za področje zdravstvene dejavnosti pa z odločbo Ministrstva za zdravje ponovno podeljen V skladu z razvrstitvijo bolnišnic v Sloveniji opravlja klinični inštitut terciarno zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Klinični inštitut opravlja v manjši meri tudi sekundarno zdravstveno dejavnost. a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut URI Soča opravlja strokovno delo določene medicinske stroke (fizikalne in rehabilitacijske medicine), za katero predstavlja referenčno ustanovo na ravni države, kar pomeni, da je dolžan razvijati to področje, uvajati nove metode dela, skrbeti za strokovno primerljivost s podobnimi razvitimi ustanovami v tujini in posredovati novo znanje v ustreznem obsegu drugim zdravstvenim ustanovam v državi. b/ Vzgojno-izobraževalna dejavnost. Klinični inštitut je dolžan predlagati vsebino izobraževanja in izvajati izobraževanje medicine na dodiplomski in podiplomski ravni v 5

6 obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila o izobraževanju. Za področje dodiplomskega študija medicine je inštitut temeljna učna baza medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Ostale oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja Inštitut na podlagi ustreznih dogovorov. c/ Raziskovalno delo. Klinični inštitut je zaradi lastnih potreb, ki jih predstavljata razvoj stroke in izvajanje visokošolskega izobraževanja, ter zaradi potreb drugih naročnikov dolžan izvajati znanstveno-raziskovalno delo. Osnovni cilji znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu so: - usposabljanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo tuja in lastna spoznanja sposobni pretvarjati v razvoj stroke na nacionalni ravni, - ustvarjanje novega znanja za svetovno zakladnico znanja, - izvajanje raziskav za potrebe nacionalnega zdravstvenega varstva, - obnavljanje pedagoškega in raziskovalnega kadra na medicinski fakulteti UL in drugih raziskovalnih institucijah. d/ Terciarna dejavnost. Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto UL in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni in bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Ur. list RS, št II. 1992). Definicija terciarne dejavnosti: Terciarna dejavnost predstavlja zagotavljanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanje, razvoj in uveljavljanje novega znanja na področju zdravstvene oskrbe, ter prenos znanja in usposobljenosti za zdravstvene delavce vseh stopenj in usmeritev za celo državo ali pomemben del države. V skladu z 8. členom ZZRZI (Ur. list RS, št. 63/2004 in št. 100/2005) je Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 15. junija 2005 ustanovil Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. S strani evropskega strokovnega organa UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine je bil Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo na osnovi inšpekcijskega obiska ( marec 2003) za obdobje petih let priznan kot evropska učna baza za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V januarju 2014 smo oddali vlogo za ponovno priznanje, ki smo ga za obdobje petih let prejeli marca V letu 2006 smo med prvimi pridobili evropsko verifikacijo za oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, v letu 2007 za oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, leta 2009 za oddelek za (re)habilitacijo otrok, leta 2010 za program rehabilitacije ljudi z okvaro hrbtenjače. V letu 2012 smo na novo pridobili evropsko verifikacijo programa za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi ter programa za rehabilitacijo 6

7 pacientov z okvarami perifernih živcev. Diplomo zgoraj navedenega najvišjega evropskega strokovnega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ima sedaj 18 specialistov z URI Soča, dva sta tudi evropsko priznana učitelja. URI Soča je 4. aprila 2011 postal akreditirana zdravstvena organizacija skladno z zahtevami NIAHO standarda (National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations). V skladu s sprejetim Poslovnikom kakovosti od novembra 2011 delo v vseh enotah in celotno poslovanje Inštituta poteka v skladu s sistemom vodenja kakovosti ISO 9001:2008. Delo je usmerjeno k pacientom in poteka na treh glavnih področjih, ki izhajajo iz poslanstva Inštituta: 1. klinično strokovno delo 2. izobraževalno delo 3. znanstveno raziskovalno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih, v Ambulantno rehabilitacijski službi, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Izobraževalno delo poteka v vseh enotah Inštituta. Znanstveno raziskovalno delo poteka v Službi za raziskave ter v vseh ostalih enotah, kjer poteka tudi klinično delo. Dodatno podporo raziskovalnemu delu nudi INDOK služba. 7

8 1.1. Enote URI Soča Na šestih kliničnih oddelkih ter v ambulantah in laboratorijih URI Soča izvajamo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, in psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja rehabilitacijske medicine, fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi in njihove družinske člane vodimo skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Delo poteka v šestih oddelkih in ambulantno rehabilitacijski službi. V Centru za ortotiko in protetiko izdelujemo in apliciramo proteze, ortoze, epiteze in ortopedske čevlje ter skrbimo za razvoj stroke in doktrine na tem področju. Tesno sodelujemo z ostalimi enotami inštituta in s priznanimi ustanovami v svetu, kar zagotavlja uspešno in kakovostno aplikacijo. Center je učna baza Zdravstvene fakultete UL, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja. Naši temeljni programi so: Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za pripravo razširjene ocene funkcijskih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije. Celostni, individualizirani programi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in priprava na 8

9 varno vrnitev le-tega v delovno okolje. Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov, ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na tem področju, pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije in skrbi za njihovo izvajanje, pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, opravljanje raziskovalnega dela in opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega programa dela. Naloge iz prvih štirih alinej prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. Sredstva za ta namen se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). V letu 2012 smo pričeli z izvajanjem evalvacije na podlagi sekundarnih virov in s pripravo anketnih vprašalnikov za pilotno evalvacijo. V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije za potrebe Inštituta. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin ter biomehanske 9

10 analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstrira uporabo podpornih tehnologij, omogoči jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodi ali jih individualno izdela, jih nauči uporabe ter preverja njihovo delovanje. V Domu IRIS demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami. Na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela. Pri delu uporabljamo tudi oskrbo na daljavo in druge storitve ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. V laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in svetujemo potrebne prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. Ocenjujemo tudi ustreznost predelav avtomobilov pred pridobitvijo homologacijskih potrdil. Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju). Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu ("drive in"), ima pa tudi lastno parkirišče. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča kot edina urejena javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost. V knjižnici izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalno mrežo knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net. 10

11 Informacije o gradivu v knjižnici so na voljo na spletišču COBISS.SI, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic s področja zdravstva. V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Uporabnikom je na voljo čitalnica s 6 čitalniškimi mesti in 2 računalnikoma z dostopom do svetovnega spleta, bibliografskih zbirk ter elektronskih revij. 11

12 2. Klinično strokovno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI Soča, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Glavne oblike dela so: 1. Bolnišnična rehabilitacija (oddelki, CPR) 2. Ambulantna rehabilitacija (oddelki, ARS, CPR, COP, RI, Lekarna) 3. Delo na terenu 2.1. Bolnišnična rehabilitacija Hospitalna obravnava pacientov poteka v okviru 6 kliničnih oddelkov ter v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo. Del obravnav poteka tudi v obliki dnevne bolnišnice (dnevnega hospitala). Dnevna bolnišnica je v določenih primerih zelo koristna oblika obravnave in alternativa običajni hospitalizaciji, vendar primerna le za bolnike iz Ljubljane. Število pacientov je omejeno zaradi možnosti prevoza. Težave povzroča tudi dolgotrajna vožnja pacientov ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah po ljubljanskih ulicah. Za hospitalizirane bolnike je bilo v letu 2016 do konca marca na razpolago 221 postelj od 1. aprila dalje pa je bilo zaradi prenove dveh oddelkov na razpolago 215 postelj. Rehabilitacija odraslih pacientov je kot prejšnja leta zajemala enajst programskih sklopov, ki so obravnavali paciente z naslednjimi okvarami (patologijami): 1. okvare hrbtenjače 2. možganska kap 3. nezgodna možganska poškodba in druge okvare možganov 4. multipla skleroza 5. poškodbe perifernih živcev 6. druga nevrološka obolenja 7. poškodbe mišično-skeletnega sistema 8. revmatska obolenja 9. amputacije zgornjih udov 10. amputacije spodnjih udov 11. poklicna rehabilitacija Na oddelku za rehabilitacijo otrok so bili obravnavani otroci z boleznimi in poškodbami vseh omenjenih sklopov razen poklicne rehabilitacije in dodatno s prirojenimi okvarami udov (amputacijami) in živčevja ter razvojnimi motnjami. Programski sklopi, ki zajemajo otroško problematiko, so bili: 1. nezgodne možganske poškodbe 2. cerebralna paraliza 3. mielomeningokele 4. pridobljene okvare hrbtenjače 5. druga obolenja osrednjega živčevja 6. obolenja perifernega živčevja 12

13 7. mišična in živčno-mišična obolenja 8. amputacije prirojene 9. amputacije pridobljene 10. poškodbe in obolenja sklepno-kostnega sistema Oddelki so obravnavali naslednje programske sklope: A Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo žrtev min programa 9, 10 B Oddelek za (re)habilitacijo otrok otroške programe C Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s I perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji programe 5, 7, 8 Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji programe 3, 4, 6 II Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi program 2 III Oddelek za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače program 1 Hospitalno je potekala tudi rehabilitacija žrtev min in poškodovanih v konfliktih. Število hospitaliziranih pacientov po programskih sklopih za odrasle prikazuje tabela 1, za otroke pa tabela 2. V obeh tabelah rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše vrednosti. Programi so urejeni po padajočem deležu pacientov. Število obravnavanih primerov na posameznih oddelkih prikazuje tabela 3. V letu 2016 smo v primerjavi z letom 2015 sprejeli na hospitalno rehabilitacijo več bolnikov po amputacijah zgornjih udov in z revmatskimi obolenji ter manj bolnikov po amputacijah spodnjih udov, s poškodbami gibalnega sistema in poškodbami perifernih živcev. Število sprejetih pacientov je delno odraz potreb, delno pa odraz zmanjšane kapacitete na dveh oddelkih zaradi prenove (tabela 1). Pri otrocih prevladujejo otroci z drugimi obolenji osrednjega živčevja, kar je delno tudi posledica slabega razvrščanja v ustrezne sklope (tabela 2). Povprečna ležalna doba se je v letu 2016 minimalno zmanjšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah s perifernimi živčnimi okvarami, revmatskimi obolenji ter na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, kjer je že dosegla minimalno strokovno sprejemljivo. Za 12 dni se je podaljšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, kar je odraz zahtevnosti pacientov (tabela 4). 13

14 Tabela 1: Bolnišnična rehabilitacija odraslih v letu 2016 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše] Hospitalizacije v letu 2016 (v primerjavi z letom 2015) na URI Soča: odrasli PROGRAM število pacientov število epizod povpr. ležalna doba (dni) delež žensk (glede na epizode) najpog. starostna skupina (let) DELEŽ PACIENTOV Možganska kap ,7 38,5 34% 39% ,6% 20,1% Amputacije spodnjih udov ,3 29,5 35% 33% >65 >65 18,7% 20,4% Ostala nevrološka obolenja ,7 26,1 49% 48% > ,3% 14,1% Okvare hrbtenjače ,8 48,6 36% 32% ,3% 9,3% Poškodbe gibalnega sistema ,4 30,9 44% 41% >65 >65 8,6% 9,4% Nezgodne možganske poškodbe ,6 32,4 24% 19% ,6% 7,1% Multipla skleroza ,3 20,7 72% 59% ,8% 6,8% Revmatska obolenja ,4 32,6 60% 58% ,9% 5,0% Poklicna rehabilitacija ,9 9,5 37% 36% ,4% 4,3% Poškodbe perifernih živcev ,2 30,7 50% 40% > ,6% 2,7% Amputacije zgornjih udov ,8 7,7 23% 0% ,8% 0,2% Oskrba z MTP ,7 26,0 34% 33% <17 <17 0,5% 0,6% SKUPAJ ,7 31,6 41% 39% Tabela 2: Bolnišnična rehabilitacija otrok v letu 2016 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše] PROGRAM Hospitalizacije v letu 2016 (v primerjavi z letom 2015) na URI Soča: otroci število pacientov število epizod povpr. ležalna doba (dni) delež deklic (glede na epizode) Druga obolenja osrednjega živčevja ,8 17,1 45% 47% 88,6% 75,1% Cerebralna paraliza ,4 15,3 35% 41% 7,7% 19,2% Nezgodne možganske poškodbe ,5 18,7 22% 36% 2,9% 1,9% Obolenja perifernega živčevja ,0 8,0 100% 50% 0,4% 0,6% Mielomeningokela ,0 18,0 100% 0% 0,4% 0,3% Pošk. in obol. sklepno-kost. sistema ,0 0% 0,0% 1,3% Okvare hrbtenjače ,0 67% 0,0% 0,6% Mišična in živčnomišična obolenja 2 2 4,0 50% 0,0% 0,6% Amputacije ,0 100% 0,0% 0,3% SKUPAJ ,5 16,7 44% 45% DELEŽ PACIENTOV

15 Tabela 3: Realizacija primerov po oddelkih in skupno v letu 2016 PLANIRANI REALIZIRANI ODDELEK ZA PRIMERI PRIMERI INDEKS rehabilitacijo pacientov po amputaciji ,02 (re)habilitacijo otrok ,03 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in ,03 revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi ,02 nevrološkimi obolenji rehab. pac. po možganski kapi ,02 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače ,02 poklicno rehabilitacijo ,02 Skupaj ,02 Povprečna zasedenost postelj na posameznih oddelkih je od 48,3 do 93,9-odstotna (tabela 4). Nižja je na Centru za poklicno rehabilitacijo, kjer večino pacientov obravnavajo ambulantno ter na oddelkih, kjer sprejmemo večje število pacientov neposredno iz akutnih bolnišnic. Mnogi med njimi so kolonizirani z različnimi na antibiotike odpornimi bakterijami (natančni podatki so predstavljeni v tabeli 10). Tabela 4: Povprečne ležalne dobe v letu 2016 [BOD=bolnišnični dnevi] POVPREČNA LEŽALNA DOBA ODDELEK ZA (DNI) rehabilitacijo pacientov po amputaciji 33,75 84,88 (re)habilitacijo otrok 17,18 93,86 30,62 81,63 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji POVPREČNA ZASEDENOST POSTELJ (%) 25,49 65,11 rehab. pac. po možganski kapi 40,87 74,75 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 58,00 65,10 poklicno rehabilitacijo 8,92 48,29 Skupaj 28,02 76,16 15

16 Tabela 5: Delež skupin diagnoz za osebe, obravnavane v CPR v letu 2016 MKB poglavje Služba LJ Služba MB Skupaj F duševne in vedenjske motnje 7,1% 38,0% 28,1% M bol. miši.-skelet. sistema in vez. tkiva 23,5% 17,0% 19,1% G bolezni živčevja 13,7% 12,4% 12,8% I bolezni obtočil 15,9% 8,8% 11,1% S,T pošk., zastrup. idr. posl. zun. vzr. 20,4% 6,5% 11,0% C neoplazme 3,5% 3,4% 3,4% H bolezni oči in ušes 4,0% 1,9% 2,6% Q priroj. malformacije in deformacije 1,3% 2,9% 2,4% D bolezni krvi in krvotvornih organov 2,7% 1,7% 2,0% R drugo 2,7% 1,1% 1,6% E endokrine, prehranske in presnov. bol. 1,8% 1,1% 1,3% J bolezni dihal 0,4% 1,7% 1,3% Z dejavn., ki vpl. na zdravstveno stanje 0,9% 1,1% 1,0% L bolezni kože in podkožja 0,4% 0,8% 0,7% K bolezni prebavil 0,0% 0,8% 0,6% N bolezni sečil in spolovil 0,4% 0,6% 0,6% B nekatere infekcijske in parazitske bol. 0,9% 0,2% 0,4% A nekatere infekcijske in parazitske bol. 0,4% 0,0% 0,1% 0% 10% 20% 30% 40% 0% 10% 20% 30% 40% 0% 10% 20% 30% 40% V Centru za poklicno rehabilitacijo obravnavajo največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, sledijo bolniki z boleznimi mišično skeletnega sistema (tabela 5). Še vedno ostajajo značilne razlike med enotama Ljubljana in Maribor. V Ljubljani obravnavajo največ oseb z boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, v Mariboru pa največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami. Večina hospitaliziranih pacientov je obravnavana v okviru multidisciplinarnih ali interdisciplinarnih timov na terciarnem nivoju zahtevnosti. Ponovno lahko ugotavljamo, da so kapacitete URI Soča premajhne za potrebe nekaterih skupin pacientov slovenske populacije. V letu 2016 je za štiri krat porasla čakalna doba za hiter sprejem na rehabilitacijo pacientov z po amputaciji. Vzrok za to je manjše število postelj 9 mesecev ter še dodatno zmanjšanje števila postelj v zadnjih treh mesecih. Rahlo so se podaljšale tudi čakalne dobe za hiter sprejem na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače. Pri slednjem je vzrok vedno večje število pacientov, ki so kolonizirani z večkrat odpornimi mikroorganizmi. V Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR) se je močno podaljšala doba za sprejem na hitro obravnavo, ki je daljša od najdaljše dopustne, minimalno pa se je skrajšala doba za redno obravnavo, ki je še vedno daljša od najdaljše dopustne. Čakalne dobe za redni sprejem so se podaljšale za sprejem bolnikov po amputaciji ter podvojile za sprejem bolnikov na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi (tabela 6). 16

17 Tabela 6: Povprečne čakalne dobe za sprejeme na oddelke v letu 2016 ČAKALNA DOBA (DNI) ODDELEK ZA HITRA REDNA rehabilitacijo pacientov po amputaciji 30 do 75 (re)habilitacijo otrok rehab. pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi 6-30 nekoloniz nekoloniz. okvarami in revmatskimi obolenji koloniz koloniz. rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji rehab. pac. po možganski kapi rehab. pac. z okvaro hrbtenjače poklicno rehabilitacijo Glede na število hospitalizacij na prebivalcev območne enote ZZZS, smo le na oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, sprejeli največji odstotek oseb iz Območne enote Ljubljana (tabela 7). Na oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji smo največji odstotek oseb sprejeli iz območne enote Novo mesto, na otroški oddelek iz območne enote Murska Sobota, na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, iz območne enote Kranj, na oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače iz območne enote Nova Gorica ter v Centru za poklicno rehabilitacijo iz območne enote Krško. Od vseh hospitalno obravnavanih pacientov, jih je bilo sicer res največ iz območne enote Ljubljana (slika 1), vendar v kolikor pogledamo število hospitalizacij na prebivalcev, smo obravnavali največ pacientov iz območne enote Krško, sledi območna enota Ravne na Koroškem, na tretjem mestu pa je območna enota Ljubljana (slika 2). 17

18 Tabela 7: Hospitalizirani pacienti po regijah v letu 2016 [Regije so urejene po abecednem vrstnem redu. Rdeča barva označuje največjo vrednost števila hospitalizacij na prebivalcev po podatkih ZZZS in števila pacientov, modra pa najmanjšo.] Bolnišnični oddelek za Območna enota hospitalizacij epizod pacientov epizod rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji rehabilitacijo pacientov po amputaciji rehabilitacijo pacientov po možganski kapi Na preb. po podatkih ZZZS Število CELJE 16,1 19, KOPER 17,5 17, KRANJ 13,7 15, KRŠKO 12,8 12,8 9 9 LJUBLJANA 24,8 28, MARIBOR 10,9 13, MUR. SOBOTA 14,6 14, NOVA GORICA 13,8 15, NOVO MESTO 17,0 17, RAVNE NA KOR. 19,7 25, CELJE 20,6 26, KOPER 8,1 8, KRANJ 6,9 8, KRŠKO 20,0 25, LJUBLJANA 10,0 12, MARIBOR 11,5 14, MUR. SOBOTA 12,9 13, NOVA GORICA 13,8 17, NOVO MESTO 17,9 23, RAVNE NA KOR. 17,4 22, CELJE 14,6 15, KOPER 6,7 7, KRANJ 16,2 19, KRŠKO 11,4 12,8 8 9 LJUBLJANA 14,5 16, MARIBOR 10,2 11, MUR. SOBOTA 12,9 15, NOVA GORICA 7,9 7,9 8 8 NOVO MESTO 12,5 14, RAVNE NA KOR. 15,9 18,

19 Tabela 7 nadaljevanje Bolnišnični Območna oddelek za enota št. hospitalizacij epizod pacientov epizod rehabilitacijo pacientov po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače (re)habilitacijo otrok poklicno rehabilitacijo na preb. po podatkih ZZZS Število CELJE 8,0 9, KOPER 10,1 10, KRANJ 15,7 16, KRŠKO 14,3 18, LJUBLJANA 18,0 21, MARIBOR 4,0 4, MUR. SOBOTA 6,0 6,0 7 7 NOVA GORICA 6,9 6,9 7 7 NOVO MESTO 11,6 12, RAVNE NA KOR. 15,9 16, CELJE 7,0 7, KOPER 8,1 10, KRANJ 5,4 5, KRŠKO 2,9 4,3 3 3 LJUBLJANA 6,9 8, MARIBOR 5,9 6, MUR. SOBOTA 6,0 6,0 6 7 NOVA GORICA 8,9 9, NOVO MESTO 2,7 4,5 3 5 RAVNE NA KOR. 3,8 3,8 5 5 CELJE 18,6 7, KOPER 7,4 10, KRANJ 8,3 5, KRŠKO 18,6 4, LJUBLJANA 16,4 8, MARIBOR 16,1 6, MUR. SOBOTA 24,0 6, NOVA GORICA 10,8 9, NOVO MESTO 15,2 4, RAVNE NA KOR. 19,7 3, CELJE 2,0 2,0 4 4 KOPER 11,4 12, KRANJ 3,9 3,9 8 8 KRŠKO 14,3 15, LJUBLJANA 2,1 2, MARIBOR 0,0 0,0 0 0 MUR. SOBOTA 0,0 0,0 0 0 NOVA GORICA 6,9 6,9 6 7 NOVO MESTO 10,7 10, RAVNE NA KOR. 3,0 3,

20 Ljubljana LJ 34,5% 35,1% 36,6% Maribor MB 13,8% 13,2% 11,5% Celje KR 9,4% 9,6% 10,2% Kranj CE 9,5% 10,5% 8,7% Ravne na Koroškem KP 7,5% 7,7% 7,7% Koper RK 7,5% 5,4% 6,3% Novo mesto NM 5,9% 5,6% 6,1% Murska Sobota MS 4,9% 5,2% 5,1% Krško KK 4,3% 4,1% 3,8% Nova Gorica NG 2,9% 3,5% 4,1% 0% 10% 20% 30% 40% delež pacientov Slika 1: Hospitalizirani pacienti po regijah primerjava med leti [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu pacientov v obravnavanem triletnem obdobju.] Krško Ravne na Koroškem Ljubljana Novo mesto Celje Murska Sobota Kranj Koper Maribor Nova Gorica število hospitalizacij na preb ,5% 11,8% 11,1% 11,0% 10,3% 9,6% 9,4% 8,8% 8,3% 7,3% povprečni delež Slika 2: Primerjava števila hospitaliziranih pacientov na prebivalcev območne enote ZZZS med leti [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu v obravnavanem triletnem obdobju.] 20

21 Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave V letu 2016 smo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi iz prejšnji let: bolnišničnim vrtcem, bolnišnično šolo, terapijo s posebej poučenimi psi; Tačke pomagačke, gibalnimi uricami za otroke dvakrat tedensko, srečanji s svojci pacientov Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, s sestanki bolnikov s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije, skupinsko terapijo, ki jo vodita psiholog in socialni delavec, za paciente Oddelka za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji, prostočasnimi aktivnostmi pod vodstvom prostovoljcev Vincencijanske mladine, rehabilitacijsko rekreacijo, plavanjem po programu Halliwick, hortikulturno terapijo, plesnimi aktivnostmi na vozičkih za odrasle, veslanjem s kanujem za otroke in odrasle, poukom športa, namizni tenis, likovnimi delavnicami za otroke, otroškim kotičkom v Lekarni, organizacijo in vodenjem likovnih razstav v prostorih URI Soča, mini oviratlonom, Ljubljanskim maratonom, Bolnišničnimi olimpijskimi igrami, Rdečimi noski, medgeneracijsko izvedbo aktivnosti za otroke in odrasle, ki zaenkrat poteka v delovni terapiji Oddelka za (re)habilitacijo otrok in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, organizacija popoldanskih aktivnosti, druženjem zaposlenih in pacientov z izdelovanjem novoletnih izdelkov ter krašenjem oddelčnih prostorov, obiskom Miklavža in Dedka Mraza. šola ustne in zobne higiene za otroke Kamp»Predani korakom«, Debeli rtič, september, za otroke in svojce. Še naprej smo organizirali in vodili tudi knjižnico za paciente. Potujoča knjižnica bibliobus je paciente obiskovala vsak drugi teden. Dodali smo tudi nove aktivnosti, s katerimi smo želeli popolniti čas izven strokovno terapevtskih programov: skupinsko terapijo»preprečevanje padcev«na oddelku A aktivnost plezanja na plezalni steni 21

22 FUNB skupina za starše skupina za sproščanje za starše skupina za sproščanje za otroke kreativne delavnice Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru bolnišnične rehabilitacije v letu 2016, so: Zdravniki Ocenjevanje - Ocena postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z zmanjšanimi zmožnostmi in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo nanjo - Ocenjevanje vpliva silikonskih protez po amputaciji enega ali več prstov roke na telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja - Ocenjevanje distonije - Natančnejše ocenjevanje prehranjenosti otrok in potreb po hrani pri otrocih s cerebralno paralizo Terapija - Telerehabilitacija po možganski kapi - Konzilij za motnje hranjenja - Rehabilitacijsko-hematoonkološki konzilij - Uvedba metode sakralne nevromodulacije - Intratekalna aplikacija morfija s črpalko za nemaligno bolečino - tdcs za izboljšanje govora pri pacientih po možganski kapi - Aerobna vadba za bolnike po možganski kapi - Zobozdravstvena oskrba otrok na rehabilitaciji (vsak otrok ima v času rehabilitacije 1x na leto opravljen pregled pri zobozdravniku) Zdravstvena nega Terapija - Izobraževanje kot pomemben dejavnik pri preprečevanju amputacij spodnjega uda zaradi žilne problematike Fizioterapevti Ocenjevanje - Razvrstitev funkcijske premičnosti pri pacientih po možganski kapi - Ocenjevanje sposobnosti hoje s testom Ocena funkcionalnosti hoje 22

23 Terapija - Innowalker naprava za vadbo gibanja in korakanja - Uporaba električnega Stimulatorja Compex pri pacientih po možganski kapi Delovni terapevti Ocenjevanje - Uvedba SHAP za oceno funkcijskega stanja in izida rehabilitacije pri bolnikih z okvarami perifernega živčevja - Uvedba ocenjevalnega inštrumenta OSA - Ocenjevanje Strukturirane Aktivnosti (na vseh oddelkih, v CPR in ARS) Terapija - Terapija z omejevanjem neokvarjenega zgornjega uda za paciente po nezgodni možganski poškodbi - Uvajanje FUNB metode v delovni terapiji pri otrocih - Uvajanje FUNB metode za osebe po amputaciji spodnjega uda - Izdelava in uvedba korekcijskih - antispastičnih opornic v CPR - Terapija v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo - Terapija s psi pri bolnikih po preboleli možganski kapi - Uporaba robotske naprave Armeo za izboljšanje funkcije paretične roke pri otrocih s CP Psihologi Ocenjevanje - Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo pri bolnikih po možganski kapi in bolnikih po možganskih tumorjih z ugodnim motoričnim okrevanjem Terapija - Terapevtska skupina za celostno spoprijemanje s stresom za starše otrok na Oddelku za (Re)habilitacijo otrok - Računalniško podprta vadba deljene pozornosti po možganski kapi - Program kognitivne rehabilitacije "Na cilj usmerjena pozornostna samoregulacija"; GOALS - Tehnike sproščanja in čuječnosti pri otrocih Logopedi Ocenjevanje - Ocena komunikacijskih zmožnosti otrok z razvojnimi nevrološkimi motnjami 23

24 Zaposlitvena rehabilitacija - Neverbalna komunikacija kot pomoč delovnim invalidom pri zaposlovanju - Izboljšanje pristopa, metod in aktivnosti obstoječega programa usposabljanja vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo s poudarkom na delovni terapiji - Vprašalnik o volji Izboljšanje interdisciplinarnega dela - Preverjanje funkcionalnosti protez za spodnje ude ob prevzemu - Zmanjšanje fantomske bolečine z upravljanjem navidezne resničnosti z EMG signali mišic krna Kazalniki kakovosti Redno spremljamo obvezne kazalnike kakovosti v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, zahtevane za pridobitve standardov kakovosti in nekatere dodatne, bolj specifične za rehabilitacijo. Med obveznimi kazalniki Ministrstva za zdravje spremljamo vseh šest kazalnikov, ki so relevantni za URI Soča (dnevi čakanja na odpustno pismo; število razjed zaradi pritiska; število poškodb z ostrimi predmeti; število padcev odraslih pacientov; kolonizacija z MRSA; delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo), ne spremljamo pa čakalne dobe za računalniško tomografijo (ker tovrstnih pregledov ne opravljamo). Podatke smo redno objavljali na spletni strani Inštituta in jih posredovali Ministrstvu za zdravje po elektronski pošti. Strokovni svet URI Soča je na svoji redni seji 1. marca 2016 sprejel tudi ciljne vrednosti kazalnikov kakovosti, ki jih spremljamo. Vrednosti so komentirane ob posameznih kazalnikih Obvezni kazalniki kakovosti Dnevi čakanja na odpustno pismo Odpustna pisma so pacienti večinoma dobili na dan odpusta oziroma v predvidenem roku štirih delovnih dni po odpustu. Zakasnelo odpustno pismo občasno dobijo otroci odpuščeni z otroškega oddelka, predvsem tisti, za katere čakamo na posamezna pomembna poročila, ki so izdelana naknadno po kratki hospitalni obravnavi in je njihovo citiranje v odpustnici pomembno zaradi nadaljevanje dela v domačem okolju in uresničevanja pravic iz zakonodaje Razjede zaradi pritiska Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da v letu 2016 ne bo nihče dobil razjede zaradi pritiska (RZP) ter, da se bo število odgrnin zmanjšalo na največ 10. Plana nismo uspeli v celoti doseči. Nastala je ena rana zaradi pritiska (tabela 8). 24

25 Število odrgnin, nastalih na URI Soča, je rahlo višje kot leta Večina odrgnin nastane na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji po namestitvi prve proteze. V prihodnje bomo morali še bolj paziti pri izdelavi ležišč in bolj pogosto preverjati njihovo ustreznost. Vse ostale odrgnine so nastale zaradi uporabe ortoz. Tabela 8: Razjede zaradi pritiska (RZP) in druge kronične rane v obdobju LETO V LETU 2016 ODDELEK ŠTEVILO PACIENTOV Z A B C I II III MTP RZP RZP, nastalimi v URI Soča odrgninami, nastalimi v URI - Soča Skupaj Poškodbe z ostrimi predmeti Na Strokovnem svetu smo 1. marca 2016 sprejeli plan, da v letu 2016 ne bomo imeli poškodb z ostrimi predmeti. V letu 2016 se je ena medicinska sestra dvakrat poškodovala z ostrim predmetom. Opravili smo izhodiščno testiranje in poekspozicijsko zdravstveno zaščito glede na priporočilo POBO in z njo opravili pogovor Padci Na Strokovnem svetu smo 1. marca 2016 sprejeli plan, da bomo število padcev in zdrsov zmanjšali vsaj na raven iz leta Število padcev smo na vseh oddelkih zmanjšali pod raven leta Število drugih zdrsov in padcev smo uspeli zmanjšati na raven iz leta 2014 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače in na oddelku za (re)habilitacijo otrok. Enako kot v letu 2015 je ostalo na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji, nekoliko narastlo pa je na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. Najverjetneje je to odraz stanja sprejetih pacientov. Do večine zdrsov pride v popoldanskem času v bolniški sobi, stranišču ali kopalnici ter na oddelčnem hodniku. Zaradi tega je ključnega pomena dobra kadrovska zasedba, ki pa je vsekakor glede na trenutne kadrovske normative podhranjena. 25

26 Tabela 9: Padci bolnikov s postelj ter drugi padci in zdrsi v obdobju ODDELEK ZA rehabilitacijo pacientov po amputaciji PADCI S POSTELJE DRUGI PADCI IN ZDRSI (re)habilitacijo otrok rehabilitacijo pacientov po poškodbi, a perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji rehab. pac. po možganski kapi rehab. pac. z okvaro hrbtenjače poklicno rehabilitacijo / MTP Skupaj Kolonizacija z MRSA Sklep Strokovnega sveta je bil, da leta 2016 na URI Soča ne bo prišlo do prenosa z večkratno odpornimi mikrobi, česar nismo uspeli realizirati (MRSA 2-krat, ESBL 2-krat). V letu 2016 smo v 48 urah od sprejema vzeli brise na MRSA 221 pacientom (9,1 % vseh sprejetih pacientov). Dvainšestdeset (62) hospitaliziranih pacientov je bilo koloniziranih z MRSA (tabela 10), pri njihovi obravnavi smo izvajali ukrepe kontaktne izolacije. Pri dveh pacientih smo ugotovili kolonizacijo z MRSA po pretečenih več kot 48 urah po sprejemu, pri enem pacientu je šlo za kolonizacijo rane, druga pacientka je bila v stiku z MRSA pozitivno pacientko. Pri devetih pacientih smo izvedli dekolonizacijo. Dekolonizacija je bila dokazano uspešna pri enem pacientu, pri treh pacientih je bila dekolonizacija pogojno uspešna nadzorne kužnine so bile pri enem pacientu dvakrat, pri dveh pacientih pa enkrat negativne, nato so bili pacienti odpuščeni. Pri petih pacientih je bila dekolonizacija neuspešna. 26