STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča
|
|
- Amberly Austin
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča Odgovorna oseba (ime in priimek): strokovna direktorica inštituta prof. dr. Helena Burger, dr. med.
2
3 Vsebina 1. Uvod Enote URI Soča Klinično strokovno delo Bolnišnična rehabilitacija Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave Izboljšave na področju dela s pacienti Kazalniki kakovosti Obvezni kazalniki kakovosti Dnevi čakanja na odpustno pismo Razjede zaradi pritiska (RZP) Poškodbe z ostrimi predmeti Padci Kolonizacija z MRSA Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema Drugi kazalniki kakovosti Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji Smrti Ambulantna rehabilitacija Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe Center za zdravljenje spastičnosti Dom IRIS Laboratoriji Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) Napotitve Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Napotitve zdravnikov (ZZZS) Program prehoda mladih iz šole na trg delovne sile Čakalne dobe Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi Konziliarno delo Interdisciplinarni konziliarni timi Delo na podlagi pogodb Izboljšave na področju dela s pacienti Delo na terenu Podporna tehnologija Protetika in ortotika Serijsko izdani pripomočki Individualno prilagojeni pripomočki Vozički Dom IRIS Lekarna Bolnišnična lekarna Zunanja lekarna Nove in izpopolnjene metode dela Kakovost Zunanji nadzor Mednarodna akreditacijska presoja Inšpekcijski nadzori Vsebina
4 Notranji nadzor Redni strokovni nadzor Kontrola depojev zdravil Notranji nadzor v zunanji lekarni Klinične poti Izvedba notranjih presoj Konzilij URI Soča Varnostn pogovori in vizite Etična komisija Zadovoljstvo pacientov Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov Zadovoljstvo ambulantnih pacientov Kadri Izobraževalno delo Medicinska fakulteta Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Pripravništva Specializacije Druga izobraževanja v letu Redno izobraževanje kadrov Raziskovalno delo Mednarodni projekti Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) URI Soča kot nosilna ustanova Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev Interni projekti Doktorsko usposabljanje Magistrski študij Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Knjižnica Mednarodna dejavnost ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti Drugi humanitarni projekti Strokovni svet URI Soča Komisije in strokovne skupine URI Soča Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Zaključek Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu Strokovno delo (ST) Strokovno organizacijsko delo (STO) Izobraževalno delo (ID) Znanstveno - raziskovalno delo (ZRD) Vsebina
5 1. Uvod Namen strokovnega poročila je analiza strokovnega dela s poudarkom na podatkih, ki osvetljujejo tako vsebino redne strokovne kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti v letu S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 9. decembra 1993 o preoblikovanju Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo Soča v javni zdravstveni zavod Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je tudi definirano poslanstvo, ki ga sestavljajo naslednji elementi: - Inštitut je osrednji nacionalni zdravstveni zavod, torej vrhunska ustanova, odgovorna za opravljanje najzahtevnejših nalog na področju rehabilitacije. - Izvaja celovito rehabilitacijo bolnikov z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov s kronično bolečino in rakom. Pri tem je potrebno upoštevati vidike medicinske rehabilitacije, delovnih zmožnosti in zagotovitev ustreznih pripomočkov, kar omogoča čim večjo samostojnost in zaposlitev. - Inštitut izvaja tudi naloge terciarnega nivoja na področju izobraževanja, raziskovanja, oblikovanja doktrine in uvajanja novih spoznanj na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki jih mora posredovati študentom, strokovnjakom in javnosti. S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26. maja 2009 o preoblikovanju Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča (URI Soča), je njegovo poslanstvo ostalo enako. Po reorganizaciji smo spremenili sestavo Strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstojniki vseh oddelkov in enot ter strokovni vodje poklicnih skupin. Vabljen je generalni direktor. Ustrezno zbrani in komentirani podatki so primerna podlaga za strokovne in poslovne odločitve, njihovo spremljanje skozi daljše obdobje pa tudi za potrjevanje njihove pravilnosti in morebitne spremembe. Tovrstni podatki so tudi podlaga za delo Razširjenega strokovnega kolegija za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki ima svoj sedež v naši ustanovi od ustanovitve leta Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo je bil dne z odlokom ministra za zdravstvo na podlagi izpolnjenih pogojev podeljen naziv Klinični inštitut za rehabilitacijo. V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. l. št. 72, ) je bila decembra 2006 na Ministrstvo za zdravje oddana Vloga za obnovitev naziva, naziv Klinični inštitut za področje zdravstvene dejavnosti pa z odločbo Ministrstva za zdravje ponovno podeljen Novo vlogo za obnovitev naziva za obdobje smo na Ministrstvo za zdravje oddali 19. septembra 2013, ki pa še ni bila obravnavana. V skladu z razvrstitvijo bolnišnic v Sloveniji opravlja klinični inštitut terciarno zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Klinični inštitut opravlja v manjši meri tudi sekundarno zdravstveno dejavnost. a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut URI Soča opravlja strokovno delo določene medicinske stroke (fizikalne in rehabilitacijske medicine), za katero predstavlja referenčno ustanovo na ravni države, kar pomeni, da je dolžan razvijati to področje, uvajati nove metode dela, skrbeti za strokovno primerljivost s podobnimi razvitimi ustanovami v tujini in posredovati novo znanje v ustreznem obsegu drugim zdravstvenim ustanovam v državi. 5
6 b/ Vzgojno-izobraževalna dejavnost. Klinični inštitut je dolžan predlagati vsebino izobraževanja in izvajati izobraževanje medicine na dodiplomski in podiplomski ravni v obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila o izobraževanju. Za področje dodiplomskega študija medicine je inštitut temeljna učna baza medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Ostale oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja Inštitut na podlagi ustreznih dogovorov. c/ Raziskovalno delo. Klinični inštitut je zaradi lastnih potreb, ki jih predstavljata razvoj stroke in izvajanje visokošolskega izobraževanja, ter zaradi potreb drugih naročnikov dolžan izvajati znanstveno-raziskovalno delo. Osnovni cilji znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu so: - usposabljanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo tuja in lastna spoznanja sposobni pretvarjati v razvoj stroke na nacionalni ravni, - ustvarjanje novega znanja za svetovno zakladnico znanja, - izvajanje raziskav za potrebe nacionalnega zdravstvenega varstva, - obnavljanje pedagoškega in raziskovalnega kadra na medicinski fakulteti UL in drugih raziskovalnih institucijah. d/ Terciarna dejavnost. Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto UL in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni in bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Ur. list RS, št II. 1992). Definicija terciarne dejavnosti: Terciarna dejavnost predstavlja zagotavljanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanje, razvoj in uveljavljanje novega znanja na področju zdravstvene oskrbe, ter prenos znanja in usposobljenosti za zdravstvene delavce vseh stopenj in usmeritev za celo državo ali pomemben del države. V skladu z 8. členom ZZRZI (Ur. list RS, št. 63/2004 in št. 100/2005) je Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 15. junija 2005 ustanovil Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. S strani evropskega strokovnega organa UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine je bil Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo na osnovi inšpekcijskega obiska ( marec 2003) za obdobje petih let priznan kot evropska učna baza za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V januarju 2014 smo oddali vlogo za ponovno priznanje, ki smo ga za obdobje petih let prejeli marca V letu 2006 smo med prvimi pridobili evropsko verifikacijo za oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, v letu 2007 za oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, leta 2009 za oddelek za (re)habilitacijo otrok, leta 2010 za program rehabilitacije 6
7 ljudi z okvaro hrbtenjače. V letu 2012 smo na novo pridobili evropsko verifikacijo programa za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi ter programa za rehabilitacijo pacientov z okvarami perifernih živcev. Diplomo zgoraj navedenega najvišjega evropskega strokovnega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ima sedaj 24 specialistov z URI Soča, trije so tudi evropsko priznani učitelji. URI Soča je 4. aprila 2011 postal akreditirana zdravstvena organizacija skladno z zahtevami NIAHO standarda (National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations). V letu 2017 je bil izveden prehod na novo verzijo standarda ISO 9001:2015, na podlagi katere je že bila uspešno izvedena presoja. Hkrati je bil a izvedena presoja na podlagi novega mednarodnega akreditacijskega standarda AACI. Delo je usmerjeno k pacientom in poteka na treh glavnih področjih, ki izhajajo iz poslanstva Inštituta: 1. klinično strokovno delo 2. izobraževalno delo 3. znanstveno raziskovalno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih, v Ambulantno rehabilitacijski službi, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Izobraževalno delo poteka v vseh enotah Inštituta. Znanstveno raziskovalno delo poteka v Službi za raziskave ter v vseh ostalih enotah, kjer poteka tudi klinično delo. Dodatno podporo raziskovalnemu delu nudi INDOK služba. 7
8 1.1. Enote URI Soča Na šestih kliničnih oddelkih ter v ambulantah in laboratorijih URI Soča izvajamo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, in psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja rehabilitacijske medicine, fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi in njihove družinske člane vodimo skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Delo poteka v šestih oddelkih in ambulantno rehabilitacijski službi. V Centru za ortotiko in protetiko izdelujemo in apliciramo proteze, ortoze, epiteze in ortopedske čevlje ter skrbimo za razvoj stroke in doktrine na tem področju. Tesno sodelujemo z ostalimi enotami inštituta in s priznanimi ustanovami v svetu, kar zagotavlja uspešno in kakovostno aplikacijo. Center je učna baza Zdravstvene fakultete UL, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja. Naši temeljni programi so: Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za pripravo razširjene ocene funkcijskih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije. Celostni, individualizirani programi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in priprava na 8
9 varno vrnitev le-tega v delovno okolje. Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov, ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na tem področju, pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije in skrbi za njihovo izvajanje, pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, opravljanje raziskovalnega dela in opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega programa dela. Naloge iz prvih štirih alinej prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. Sredstva za ta namen se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). V letu 2012 smo pričeli z izvajanjem evalvacije na podlagi sekundarnih virov in s pripravo anketnih vprašalnikov za pilotno evalvacijo. V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije za potrebe Inštituta. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin ter biomehanske 9
10 analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstrira uporabo podpornih tehnologij, omogoči jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodi ali jih individualno izdela, jih nauči uporabe ter preverja njihovo delovanje. V Domu IRIS demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami. Na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela. Pri delu uporabljamo tudi oskrbo na daljavo in druge storitve ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. V laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in svetujemo potrebne prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. Ocenjujemo tudi ustreznost predelav avtomobilov pred pridobitvijo homologacijskih potrdil. Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju). Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu ("drive in"), ima pa tudi lastno parkirišče. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča kot edina urejena javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost. V knjižnici izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalno mrežo knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net. 10
11 Informacije o gradivu v knjižnici so na voljo na spletišču COBISS.SI, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic s področja zdravstva. V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Uporabnikom je na voljo čitalnica s 6 čitalniškimi mesti in 2 računalnikoma z dostopom do svetovnega spleta, bibliografskih zbirk ter elektronskih revij. 11
12 2. Klinično strokovno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI Soča, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Glavne oblike dela so: 1. Bolnišnična rehabilitacija (oddelki, CPR) 2. Ambulantna rehabilitacija (oddelki, ARS, CPR, COP, RI, Lekarna) 3. Delo na terenu 2.1. Bolnišnična rehabilitacija Hospitalna obravnava pacientov poteka v okviru 6 kliničnih oddelkov ter v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo. Del obravnav poteka tudi v obliki dnevne bolnišnice (dnevnega hospitala). Dnevna bolnišnica je v določenih primerih zelo koristna oblika obravnave in alternativa običajni hospitalizaciji, vendar primerna le za bolnike iz Ljubljane. Število pacientov je omejeno zaradi možnosti prevoza. Težave povzroča tudi dolgotrajna vožnja pacientov ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah po ljubljanskih ulicah. V letu 2017 je bilo od do končanja prenove dela dveh oddelkov na razpolago skupno 215 postelj, po prenovi (od ) pa 226 postelj. Rehabilitacija odraslih pacientov je kot prejšnja leta zajemala enajst programskih sklopov, ki so obravnavali paciente z naslednjimi okvarami (patologijami): 1. okvare hrbtenjače 2. možganska kap 3. nezgodna možganska poškodba in druge okvare možganov 4. multipla skleroza 5. poškodbe perifernih živcev 6. druga nevrološka obolenja 7. poškodbe mišično-skeletnega sistema 8. revmatska obolenja 9. amputacije zgornjih udov 10. amputacije spodnjih udov 11. poklicna rehabilitacija Na oddelku za rehabilitacijo otrok so bili obravnavani otroci z boleznimi in poškodbami vseh omenjenih sklopov razen poklicne rehabilitacije in dodatno s prirojenimi okvarami udov (amputacijami) in živčevja ter razvojnimi motnjami. Programski sklopi, ki zajemajo otroško problematiko, so bili: 1. nezgodne možganske poškodbe 2. cerebralna paraliza 3. mielomeningokele 4. pridobljene okvare hrbtenjače 5. druga obolenja osrednjega živčevja 6. obolenja perifernega živčevja 12
13 7. mišična in živčno-mišična obolenja 8. amputacije prirojene 9. amputacije pridobljene 10. poškodbe in obolenja sklepno-kostnega sistema Oddelki so obravnavali naslednje programske sklope: A Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo žrtev min programa 9, 10 B Oddelek za (re)habilitacijo otrok otroške programe C Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s I perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji programe 5, 7, 8 Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji programe 3, 4, 6 II Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi program 2 III Oddelek za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače program 1 Hospitalno je potekala tudi rehabilitacija žrtev min in poškodovanih v konfliktih. Število hospitaliziranih pacientov po programskih sklopih za odrasle prikazuje tabela 1, za otroke pa tabela 2. V obeh tabelah rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše vrednosti. Programi so urejeni po padajočem deležu pacientov. Število obravnavanih primerov na posameznih oddelkih prikazuje tabela 3. V letu 2017 smo v primerjavi z letom 2016 sprejeli na hospitalno rehabilitacijo več bolnikov po amputacijah spodnjih udov, s poškodbami perifernih živcev in multiplo sklerozo ter manj bolnikov z revmatskimi obolenji, nezgodnimi možganskimi poškodbami in ostalimi nevrološkimi obolenji. Število sprejetih pacientov je delno odraz potreb, delno pa odraz povečane kapacitete na dveh oddelkih po končani prenovi (tabela 1). Povečano število postelj po prenovi je tudi vzrok, da smo lahko močno presegli plan primerov (tabela 3). Pri otrocih prevladujejo otroci z drugimi obolenji osrednjega živčevja, kar je delno tudi posledica slabega razvrščanja v ustrezne sklope (tabela 2). Povprečna ležalna doba se je v letu 2017 je na večini oddelkov ostala primerljiva povprečni ležalni dobi v letu Za slabe 3 dni se je podaljšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, kar je v skladu z doktrino, za 8 dni pa na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, kar je delno odraz zahtevnosti pacientov, delno pa neodpustljivosti najtežjih pacientov (tabela 4). 13
14 Tabela 1: Bolnišnična rehabilitacija odraslih v letu 2017 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše] PROGRAM število pacientov število epizod povpr. ležalna doba (dni) delež žensk (glede na epizode) najpog. starostna skupina (let) DELEŽ PACIENTOV Amputacije spodnjih udov ,4 27,3 28% 35% >65 >65 21,5% 19,6% Možganska kap ,6 35,7 33% 34% ,8% 20,4% Ostala nevrološka obolenja ,7 22,7 52% 49% >65 12,4% 15,3% Okvare hrbtenjače ,6 47,8 36% 36% ,2% 9,3% Multipla skleroza ,9 20,3 76% 72% ,8% 6,8% Poškodbe gibalnega sistema ,4 27,4 35% 44% >65 >65 7,3% 8,6% Nezgodne možganske poškodbe ,5 24,6 16% 24% ,1% 7,6% Poškodbe perifernih živcev ,1 27,2 44% 50% >65 5,8% 1,6% Poklicna rehabilitacija ,3 8,9 44% 37% ,4% 5,4% Revmatska obolenja ,6 28,4 43% 60% > ,2% 5,9% Amputacije zgornjih udov ,0 15,8 20% 23% < ,3% 0,8% Oskrba z MTP ,8 30,7 50% 34% <17 <17 0,3% 0,5% SKUPAJ ,0 28,7 38% 41% Tabela 2: Bolnišnična rehabilitacija otrok v letu 2017 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše] PROGRAM število pacientov število epizod povpr. ležalna doba (dni) delež deklic (glede na epizode) Druga obolenja osrednjega živčevja ,1 13,8 47% 45% 93,2% 88,6% Cerebralna paraliza ,1 18,4 47% 35% 4,7% 7,7% Nezgodne možganske poškodbe ,3 21,5 0% 22% 0,7% 2,9% Mielomeningokela ,5 3,0 50% 100% 0,7% 0,4% Amputacije ,5 0% 0,3% 0,0% Obolenja perifernega živčevja ,0 3,0 0% 100% 0,3% 0,4% Nezgodne možganske poškodbe ,0 0% 0,0% 0,0% SKUPAJ ,4 14,5 46% 44% DELEŽ PACIENTOV 2017 Tabela 3: Realizacija primerov po oddelkih in skupno v letu 2017 PLANIRANI REALIZIRANI ODDELEK ZA PRIMERI PRIMERI INDEKS rehabilitacijo pacientov po amputaciji ,96 (re)habilitacijo otrok ,45 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in ,82 revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi ,33 nevrološkimi obolenji rehab. pac. po možganski kapi ,14 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače ,00 poklicno rehabilitacijo ,33 Skupaj ,42 14
15 Povprečna zasedenost postelj na posameznih oddelkih je od 55,27 do 102,26-odstotna (tabela 4). Nižja je na Centru za poklicno rehabilitacijo, kjer večino pacientov obravnavajo ambulantno ter na oddelkih, kjer sprejmemo večje število pacientov neposredno iz akutnih bolnišnic. Mnogi med njimi so kolonizirani z različnimi na antibiotike odpornimi bakterijami (natančni podatki so predstavljeni v tabeli 10). Tabela 4: Povprečne ležalne dobe v letu 2017 [BOD=bolnišnični dnevi] POVPREČNA LEŽALNA DOBA ODDELEK ZA (DNI) rehabilitacijo pacientov po amputaciji 36,53 78,92 (re)habilitacijo otrok 18,10 102,26 34,29 77,03 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji POVPREČNA ZASEDENOST POSTELJ (%) 25,88 65,94 rehab. pac. po možganski kapi 41,23 75,11 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 66,18 73,12 poklicno rehabilitacijo 9,49 55,27 Skupaj 33,10 75,38 Tabela 5: Delež skupin diagnoz za osebe, obravnavane v CPR v letu 2017 MKB poglavje Služba LJ F duševne in vedenjske motnje 7,2% M bol. miši.-skelet. sistema in vez. tkiva 26,8% G bolezni živčevja S,T pošk. zastrup. idr. posl. zun. vzrokov I bolezni obtočil 14,7% 18,5% 12,8% C neoplazme H bolezni oči in ušes R drugo Q priroj. malformacije in deformacije E endokrine, prehranske in presnov. bol. D bolezni krvi in krvotvornih organov K bolezni prebavil Z dejavn., ki vpl. na zdravstveno stanje J bolezni dihal L bolezni kože in podkožja A nekatere infekcijske in parazitske N bolezni sečil in spolovil 5,3% 3,4% 3,0% 1,5% 1,5% 2,6% 0,8% 0,8% 0,4% 0,4% 0,4% 0,0% 0% 10% 20% 30% 40% Služba MB 40,5% 19,0% 12,1% 6,9% 4,5% 1,6% 2,4% 1,2% 2,4% 2,4% 0,8% 1,6% 1,2% 1,2% 1,2% 0,4% 0,4% 0% 10% 20% 30% 40% Skupaj 23,2% 23,0% 13,5% 12,9% 8,8% 3,5% 2,9% 2,1% 2,0% 2,0% 1,8% 1,2% 1,0% 0,8% 0,8% 0,4% 0,2% 0% 10% 20% 30% 40% V Centru za poklicno rehabilitacijo obravnavajo največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, sledijo bolniki z boleznimi mišično skeletnega sistema (tabela 5). Še vedno ostajajo značilne razlike med enotama Ljubljana in Maribor. V Ljubljani obravnavajo največ oseb z boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, v Mariboru pa največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami. 15
16 Večina hospitaliziranih pacientov je obravnavana v okviru multidisciplinarnih ali interdisciplinarnih timov na terciarnem nivoju zahtevnosti. Ponovno lahko ugotavljamo, da so kapacitete URI Soča premajhne za potrebe nekaterih skupin pacientov slovenske populacije. V letu 2017 so čakalne dobe za hitri sprejem ostale primerljive čakalnim dobam iz leta Vzrok za zmanjšanje je dokončanje dveh oddelkov ter povečanje kapacitete postelj. Tabela 6: Povprečne čakalne dobe za sprejeme na oddelke v letu 2017 ČAKALNA DOBA (DNI) ODDELEK ZA HITRA REDNA rehabilitacijo pacientov po 30 nekoloniz. 60 nekoloniz. amputaciji 60 koloniz. 90 koloniz. (re)habilitacijo otrok rehab. pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji 6-30 nekoloniz nekoloniz. rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo 7-30 nekoloniz nekoloniz. sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji koloniz koloniz. rehab. pac. po možganski kapi rehab. pac. z okvaro hrbtenjače Glede na število hospitalizacij na prebivalcev območne enote ZZZS, smo le na oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, sprejeli največji odstotek oseb iz Območne enote Ljubljana. Na oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače ter Center za poklicno rehabilitacijo sprejeli največji odstotek oseb iz območne enote Krško, na oddelek za re(habilitacijo) otrok pa iz območne enote Murska Sobota (tabela 7). Od vseh hospitalno obravnavanih pacientov, jih je bilo sicer res največ iz območne enote Ljubljana (slika 1), vendar v kolikor pogledamo število hospitalizacij na prebivalcev, smo obravnavali največ pacientov iz območne enote Krško, sledi območna enota Ravne na Koroškem, na tretjem mestu pa je območna enota Ljubljana (slika 2). 16
17 Tabela 7: Hospitalizirani pacienti po regijah v letu 2017 po oddelkih [Regije so urejene po abecednem vrstnem redu. Znotraj vsakega oddelka rdeča barva označuje največjo vrednost števila hospitalizacij na prebivalcev po podatkih ZZZS in števila pacientov, modra pa najmanjšo.] Bolnišnični Na preb. po podatkih ZZZS Število oddelek za Območna enota hospitalizacij epizod pacientov epizod CELJE 18,1 24, KOPER 16,1 16, rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji KRANJ 17,2 23, KRŠKO 15,7 17, LJUBLJANA 25,4 29, MARIBOR 8,1 10, MUR. SOBOTA 9,4 12, NOVA GORICA 13,8 17, NOVO MESTO 19,7 19, RAVNE NA KOR. 18,9 22, CELJE 17,6 21, KOPER 10,8 12, KRANJ 10,3 13, KRŠKO 25,7 31, rehabilitacijo pacientov po amputaciji LJUBLJANA 11,4 15, MARIBOR 12,1 14, MUR. SOBOTA 11,2 12, NOVA GORICA 8,9 12, NOVO MESTO 20,6 24, RAVNE NA KOR. 22,7 29, CELJE 15,6 18, KOPER 12,8 16, KRANJ 7,8 8, KRŠKO 22,8 31, rehabilitacijo pacientov po možganski kapi LJUBLJANA 13,9 18, MARIBOR 13,6 17, MUR. SOBOTA 10,3 11, NOVA GORICA 5,9 7,9 6 8 NOVO MESTO 13,4 16, RAVNE NA KOR. 12,9 17,
18 Tabela 7 nadaljevanje Bolnišnični Območna na preb. po podatkih ZZZS Število oddelek za enota št. hospitalizacij epizod pacientov epizod CELJE 6,5 9, KOPER 8,1 9, rehabilitacijo pacientov po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji KRANJ 16,2 19, KRŠKO 7,1 8,6 6 6 LJUBLJANA 18,0 19, MARIBOR 5,0 5, MUR. SOBOTA 12,0 15, NOVA GORICA 8,9 11, NOVO MESTO 13,4 15, RAVNE NA KOR. 9,1 9, CELJE 5,5 5, KOPER 6,7 7, KRANJ 6,9 8, KRŠKO 8,6 8,6 6 6 rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače LJUBLJANA 7,2 8, MARIBOR 3,7 5, MUR. SOBOTA 4,3 6,0 4 7 NOVA GORICA 4,9 7,9 8 8 NOVO MESTO 8,0 9, RAVNE NA KOR. 5,3 7, CELJE 18,6 21, KOPER 10,1 18, KRANJ 8,8 10, KRŠKO 12,8 14, (re)habilitacijo otrok LJUBLJANA 16,1 19, MARIBOR 19,5 23, MUR. SOBOTA 30,9 45, NOVA GORICA 10,8 12, NOVO MESTO 15,2 15, RAVNE NA KOR. 15,2 19, CELJE 5,5 5, KOPER 10,1 10, poklicno rehabilitacijo (brez območnih enot Maribor in Murska Sobota) KRANJ 4,9 4, KRŠKO 17,1 17, LJUBLJANA 2,7 2, NOVA GORICA 3,0 3,0 3 3 NOVO MESTO 8,0 8,0 9 9 RAVNE NA KOR. 5,3 5,
19 Ljubljana LJ 35,1% 36,6% 36,6% Maribor MB 13,2% 11,5% 11,4% Celje CE 9,6% 10,2% 10,3% Kranj KR 10,5% 8,7% 8,9% Ravne na Koroškem RK 7,7% 7,7% 7,1% Koper KP 5,4% 6,3% 6,3% Novo mesto NM 5,6% 6,1% 6,2% Murska Sobota MS 5,2% 5,1% 5,2% Krško KK 4,1% 3,8% 4,5% Nova Gorica NG 3,5% 4,1% 3,7% 0% 10% 20% 30% 40% delež pacientov Slika 1: Hospitalizirani pacienti po regijah primerjava med leti [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu pacientov v obravnavanem triletnem obdobju.] število hospitalizacij na preb Krško Ravne na Koroškem Ljubljana Novo mesto Celje Murska Sobota Kranj Koper Maribor Nova Gorica 12,6% 11,7% 11,4% 11,3% 10,5% 9,5% 9,3% 8,4% 7,9% 7,5% povprečni delež Slika 2: Primerjava števila hospitaliziranih pacientov na prebivalcev območne enote ZZZS med leti [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu v obravnavanem triletnem obdobju.] 19
20 Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave V letu 2017 smo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi iz prejšnji let: bolnišničnim vrtcem, bolnišnično šolo, terapijo s posebej poučenimi psi; Tačke pomagačke, gibalnimi uricami za otroke enkrat tedensko, srečanji s svojci pacientov Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, s sestanki bolnikov s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije, skupinsko terapijo, ki jo vodita psiholog in socialni delavec, za paciente Oddelka za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji, prostočasnimi aktivnostmi pod vodstvom delovne terapevtke sodelovanju s prostovoljci, plavanjem po programu Halliwick, hortikulturno terapijo, plesnimi aktivnostmi na vozičkih za odrasle, veslanjem s kanujem za otroke in odrasle, organizacijo in vodenjem likovnih razstav v prostorih URI Soča, mini oviratlonom, Ljubljanskim maratonom, bolnišničnimi olimpijskimi igrami, Rdečimi noski, medgeneracijsko izvedbo aktivnosti za otroke in odrasle, ki poteka v delovni terapiji oddelka za (re)habilitacijo otrok in vseh ostalih oddelkov za odrasle bolnike organizacija popoldanskih aktivnosti, druženjem zaposlenih in pacientov z izdelovanjem novoletnih izdelkov ter krašenjem oddelčnih prostorov, obiskom Miklavža in Dedka Mraza. šola ustne in zobne higiene za otroke kamp»predani korakom«, Debeli rtič, september, za otroke in svojce. skupinsko terapijo»preprečevanje padcev«na oddelku A aktivnost plezanja na plezalni steni FUNB terapija s psi skupina za starše skupina za sproščanje za starše kreativne delavnice Še naprej smo organizirali in vodili tudi knjižnico za paciente. Potujoča knjižnica bibliobus je paciente obiskovala vsak drugi teden. 20
21 Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejša izboljšava na področju dela s pacienti, vpeljana v okviru bolnišnične rehabilitacije v letu 2017 je bila zaposlitev športne pedagoginje, ki je uvedla redno vsakodnevno možnost rehabilitacijske rekreacije in predstavitve različnih športnih dejavnosti za paciente. Druge pomembne izboljšave na področju dela s pacienti, ki so bile vpeljane v letu 2017 pa so: Zdravniki Ocenjevanje Uvedba vprašalnika»funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke«za ocenjevanje napredka v ambulantno-rehabilitacijski obravnavi Ocenjevanje ravnotežja s perturbacijami medenice med hojo Ocenjevanje ravnotežja z robotom med stojo in hojo Ocenjevanje motenj odvajanja blata pri bolnikih po možganski kapi Spremljanje zapletov v času rehabilitacije oseb po zlomih v predelu kolka Ocenjevanje plavalnih veščin uvedba nove verzije testa SWIM Terapija Podpražna električna stimulacija za zmanjšanje spastičnosti zgornjega uda pri otrocih s hemiparetično obliko cerebralne paralize Uvedba iger sodelovanja in tekmovanja pri pacientih z okvaro zgornjega uda Zdravstvena nega Ocenjevanje Redno spremljanje zapletov pri uporabi serijskih mavcev Uporaba Bristolove lestvice tipov in oblik blata Fizioterapevti Terapija Uporaba naprave»e-go«za vadbo hoje pri pacientih po hudi možganski kapi Delovni terapevti Ocenjevanje Uvedba izvirnega ocenjevalnega inštrumenta OSA Uvedba nove verzije testa AHA pri otrocih Uvedba testa za oceno funkcije obeh rok BoHa Uvedba vprašalnika QUEST za paciente na invalidskih vozičkih Terapija Prilagoditve aktivnosti prostega časa 21
22 Uvedba FUNB s pomočjo glasbe v zaposlitveni in poklicni rehabilitaciji Uporaba robotske naprave Armeo za izboljšanje funkcije paretične roke pri otrocih Učinki vadbe na koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo Psihologi Ocenjevanje Ocenjevanje kronificiranih kognitivnih primanjkljajev pri vključevanju oseb v delovno okolje Terapija Vključevanje družinskih članov v proces kognitivne rehabilitacije Uporaba tehnik čuječnosti v skupinski kognitivni rehabilitaciji bolnikov s pridobljeno možgansko okvaro Uporaba navidezne resničnosti na daljavo za izboljšanje čuječnosti Logopedi Ocenjevanje Ocenjevanje disfagija pri bolnikih z visoko okvaro vratne hrbtenjače Ocenjevanje hranjenja in požiranja s slovenskim prevodom standardiziranega testa pri otrocih z nevrološko okvaro Terapija Uvedba glasovne terapije Lee Silverman Stopenjski oralno-senzorni pristop k učenju hranjenja pri otrocih z motnjami hranjenja Uporaba naprave MyTobii v rehabilitaciji Terapija disfagije pri bolnikih z visoko okvaro vratne hrbtenjače Farmacevti Terapija Zdravila za obvladovanje simptomov pri multipli sklerozi Izboljšanje interdisciplinarnega dela Terapija Celostna rehabilitacija otrok s cerebralno paralizo po SDR operaciji klinična pot 22
23 Kazalniki kakovosti Redno spremljamo obvezne kazalnike kakovosti v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, zahtevane za pridobitve standardov kakovosti in nekatere dodatne, bolj specifične za rehabilitacijo. Med obveznimi kazalniki Ministrstva za zdravje spremljamo vseh šest kazalnikov, ki so relevantni za URI Soča (dnevi čakanja na odpustno pismo; število razjed zaradi pritiska; število poškodb z ostrimi predmeti; število padcev odraslih pacientov; kolonizacija z MRSA; delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo), ne spremljamo pa čakalne dobe za računalniško tomografijo (ker tovrstnih pregledov ne opravljamo). Podatke smo redno objavljali na spletni strani Inštituta in jih posredovali Ministrstvu za zdravje po elektronski pošti. Strokovni svet URI Soča je na svoji redni seji 24. januarja 2017 sprejel ciljne vrednosti kazalnikov kakovosti, ki jih spremljamo. Vrednosti so komentirane ob posameznih kazalnikih Obvezni kazalniki kakovosti Dnevi čakanja na odpustno pismo Odpustna pisma so pacienti večinoma dobili na dan odpusta oziroma v predvidenem roku štirih delovnih dni po odpustu. Zakasnelo odpustno pismo občasno dobijo otroci odpuščeni z otroškega oddelka, predvsem tisti, za katere čakamo na posamezna pomembna poročila, ki so izdelana naknadno po kratki hospitalni obravnavi in je njihovo citiranje v odpustnici pomembno zaradi nadaljevanje dela v domačem okolju in uresničevanja pravic iz zakonodaje Razjede zaradi pritiska (RZP) Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da v letu 2017 ne bo nihče dobil razjede zaradi pritiska (RZP) ter, da se bomo število odgrnin zmanjšali. Plana nismo uspeli v celoti doseči (tabela 8). Nastale so tri razjede zaradi pritiska (vse tri so bile do odpusta zaceljene). Število odrgnin, nastalih na URI Soča v letu 2017, je primerljivo s številom v letu 2016 (tabela 8). Večina odrgnin še vedno nastane na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji po namestitvi prve proteze. V ta namen smo imenovali delovno skupino, ki je sestavila protokol dela za dodatno zmanjšanje odrgnin v prihodnje. 23
24 Tabela 8: Vsi pacienti sprejeti z ranami (v te kriterije vključene rane: vascularni izvor, pooperativna brazgotina, drugo, pacienti nad 18. let, podvojeni pacienti odstranjeni), razjede zaradi pritiska (RZP) in odrgnine v obdobju LETO V LETU 2017 ODDELEK ŠTEVILO PACIENTOV Z A B C I II III MTP RZP RZP, nastalimi v URI Soča odrgninami, nastalimi v URI - Soča Skupaj Poškodbe z ostrimi predmeti Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da v letu 2017 ne bomo imeli poškodb z ostrimi predmeti. V letu 2017 sta se z ostrim predmetom poškodovali 2 zaposleni. Prvi vbod se je zgodil pri pokrivanju igle, pri drugem se je čistilka zbodla v nekaj ostrega pri praznjenju košev za smeti. Sledil je pogovor o odklonu z obema vpletenima ter interna prijava nesreče pri delu Padci Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da število padcev na oddelkih ne bo preseglo števila 13 ter zdrsov ne bo več kot 10. Oba plana nista bila izpolnjena. Iz tabele 9 je razvidno, da padcev iz postelje nismo uspeli zmanjšati. Padci so se kljub uporabi varovalnih ograj in poostrenemu nadzoru ponavljali pri istih pacientih. Eden izmed glavnih vzrokov je bil kognitivni upad in splošni nemir pri pacientih (18-krat je padlo 10 pacientov). Nekoliko se je zmanjšalo število drugih padcev in zdrsov (tabela 9). Do večine zdrsov pride v popoldanskem času v bolniški sobi, stranišču ali kopalnici ter na oddelčnem hodniku. Zaradi tega je ključnega pomena dobra kadrovska zasedba, ki pa je vsekakor glede na trenutne kadrovske normative podhranjena. V letu 2017 smo za lažji nadzor in zmanjševanje padcev uvedli tudi kontrolne karte za celoten Inštitut (slika 3) in za posamezne oddelke. Kontrolne karte za posamezne oddelke redno pošiljamo predstojnikom oddelkov ter se o njih pogovarjamo na sejah Strokovnega sveta. 24
25 Tabela 9: Padci bolnikov s postelj ter drugi padci in zdrsi v obdobju ODDELEK ZA rehabilitacijo pacientov po amputaciji PADCI S POSTELJE DRUGI PADCI IN ZDRSI (re)habilitacijo otrok rehabilitacijo pacientov po poškodbi, a perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji rehab. pac. po možganski kapi rehab. pac. z okvaro hrbtenjače poklicno rehabilitacijo / MTP Skupaj Slika 3: Kontrolna karta padcev za URI Soča v letu
26 Kolonizacija z MRSA V letu 2017 smo v 48. urah od sprejema odvzeli nadzorne kužnine za MRSA 239. pacientom (9,5 % vseh sprejetih pacientov). Pri 53. pacientih smo ugotovili kolonizacijo z MRSA (tabela 10), zato smo pri njihovi obravnavi izvajali ukrepe kontaktne izolacije. Enajst pacientov smo dekolonizirali, da bi s tem zmanjšali možnost prenosa MRSA. Dekolonizacija je bila povsem uspešna le pri treh pacientih. Ugotovili smo prenos MRSA pri enem pacientu: ob sprejemu nadzornih kužnin nismo vzeli, kasneje je prišlo do vnetja ob zunanjem fiksaterju, v odvzeti kužnini je bil izoliran MRSA. Tabela 10: Primerjava števila pacientov, koloniziranih z epidemiološko pomembnimi večkratno odpornimi bakterijami za obdobje okužba /kolonizacija MRSA ESBL VRE / / 3 / / CRE / Legenda: MRSA proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus, ESBL - po Gramu negativne bakterije, ki izločajo laktamaze beta z razširjenim spektrom, VRE - proti vankomicinu odporni enterokok, CRE proti karbapenemom odporni enterokok, MDR - po Gramu negativne bakterije, ki so razvile rezistenco na karbapeneme in druge antibiotike (Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa, ) Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema V letu 2017 nismo imeli nenačrtovanih ponovnih sprejemov v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov Drugi kazalniki kakovosti Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Redno beležimo okužbo / kolonizacijo pacientov z ESBL, VRE, CRE in drugimi po Gramu negativnimi bakterijami (tabela 10). Število pacientov, ki so kolonizirani / okuženi z na antibiotike odpornimi Gram negativnimi bakterijami se povečuje, kar otežuje ustrezno namestitev in izvajanje terapevtskih programov z upoštevanjem izolacijskih ukrepov Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb V letu 2017 je imela Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) tri sestanke. Področja dela KOBO v letu 2017: 26
STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2016 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča
ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2016 ZA JZZ Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike
More information11. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST / DENTAL SERVICES
11. ZOBO DEJAVNOST / DENTAL SERVICES 11-1. 0 Uvod Introduction 11-1. 1 Zdravstveno osebje v mladinskih zobnih ambulantah po stopnji izobrazbe in zdravstvenih regijah, 2004 Health care staff in the adolescent
More informationDOLOČANJE CILJEV V REHABILITACIJI
in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani organizirata 29. dneve rehabilitacijske medicine DOLOČANJE CILJEV V REHABILITACIJI Četrtek, 15. in petek,
More informationREDUCED ABILITY FOR SAFE AND EFFICIENT FEEDING A FREQUENT PROBLEM IN REHABILITATION NURSING
ZMANJŠANA ZMOŽNOST SAMOSTOJNEGA IN VARNEGA HRANJENJA POGOSTA TEŽAVA V REHABILITACIJSKI ZDRAVSTVENI NEGI REDUCED ABILITY FOR SAFE AND EFFICIENT FEEDING A FREQUENT PROBLEM IN REHABILITATION NURSING Veronika
More informationIzvleček. Abstract. Zaremba, Zupanc, Majdič, Zupančič Knavs / Rehabilitacija - letn. XIV, št. 2 (2015)
SKLADNOST POSTOPKOV ZA ODVZEM NADZORNIH KUŽNIN ZA UGOTAVLJANJE KOLONIZACIJE BOLNIKOV S PROTI METICILINU ODPORNIM STAPHYLOCOCCUS AUREUS Z UVELJAVLJENIMI SMERNICAMI DELA SCREENING FOR DETECTION OF METHICILLIN-RESISTANT
More informationIvanovski, Novak, Vidmar/ Rehabilitacija - letn. XVI, št. 2 (2017) Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana 2
ZAPLETI V ČASU REHABILITACIJE PO ZLOMIH V PREDELU KOLKA IN NJIHOVA POVEZANOST Z IZIDOM REHABILITACIJE COMPLICATIONS DURING REHABILITATION AFTER HIP FRACTURE AND THEIR ASSOCIATION WITH REHABILITATION OUTCOME
More informationCLINICAL GUIDELINES FOR REHABILITATION OF PATIENTS WITH ACQUIRED PERIPHERAL NERVOUS SYSTEM DISEASES
PRIPOROČILA ZA REHABILITACIJO BOLNIKOV S PRIDOBLJENIMI OKVARAMI PERIFERNEGA ŽIVČEVJA (NA TERCIARNI RAVNI) CLINICAL GUIDELINES FOR REHABILITATION OF PATIENTS WITH ACQUIRED PERIPHERAL NERVOUS SYSTEM DISEASES
More informationGINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI. Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015
GINKGO BILOBA IN MISELNE SPOSOBNOSTI Avtorji: Jelena Raković, Božica Ljušanin Grbavac 18. modularna skupina April 2015 KLINIČNO VPRAŠANJE Ali uporaba standardiziranih pripravkov Ginkgo bilobe izboljšuje
More informationVloga Doma IRIS v rehabilitaciji v Sloveniji Ugotovitve ankete med uporabniki
Informatica Medica Slovenica 2011; 16(2) 1 Izvirni znanstveni članek Vloga Doma IRIS v rehabilitaciji v Sloveniji Ugotovitve ankete med uporabniki Julija Ocepek, Mojca Jenko, Gaj Vidmar, Anton Zupan Izvleček.
More informationPrikaz dveh primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom Carbon monoxide intoxication: A report of two cases
Prikaz dveh primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom Carbon monoxide intoxication: A report of two cases Avtor / Author Emina Hajdinjak 1, Andrej Markota 2, Alenka Strdin Košir 2, Simona Kirbiš 2,3
More informationSTROKOVNO POROČILO SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE ZA LETO 2011
STROKOVNO POROČILO SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE ZA LETO 2011 KAZALO Ob strokovnem poročilu za leto 2011... 3 Poročilo službe zdravstvene in babiške nege ter oskrbe... 8 Kazalniki kakovosti... 39 Kazalniki
More informationProfilaktično zdravljenje hemofilije. Simpozij Bayer Maj 2011
Profilaktično zdravljenje hemofilije Simpozij Bayer Maj 2011 Treatment schedules for adult hemophilia patients Prophylaxis Regular On demand Temporarily Načini zdravljenja krvavitev pri hemofiliji Poznamo
More informationNačrtovani ukrepi za zmanjšanje števila visokih amputacij Actions to reduce the incidence of lower limb amputation in diabetes
Načrtovani ukrepi za zmanjšanje števila visokih amputacij Actions to reduce the incidence of lower limb amputation in diabetes Vilma Urbančič Rovan 1, 2 1 UKC Ljubljana KO EDBP 2 UL Medicinska fakulteta,
More informationIzvleček. Abstract. Švajger, Pihlar, Šuc letn. XV, supl. 1 (2016)
OCENJEVANJE V DELOVNI TERAPIJI: METODE NA RAVNI DEJAVNOSTI IN SODELOVANJA TER VPLIVA OKOLJA V REHABILITACIJI OCCUPATIONAL THERAPY ASSESSMENT IN REHABILITATION: METHODS AT THE LEVEL OF ACTIVITY, PARTICIPATION
More informationVarnost in učinkovitost vadbe hoje s premičnimi eksoskeleti pri pacientih z okvaro hrbtenjače pregled literature
Varnost in učinkovitost vadbe hoje s premičnimi eksoskeleti pri pacientih z okvaro hrbtenjače pregled literature Janez Špoljar, dipl. fiziot. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije
More informationAbstract. Izvleček. Avtor / Author Zalika Klemenc Ketiš 1,2
Klinična Pregledni študija ~lanek / Clinical / Impressum Review study Učinki ambulantne SPREMLJANJE fizikalne PRETOKA terapije V MOŽGANSKIH pri bolnikih s kronično ARTERIJAH bolečino v S križu TCD Outcomes
More informationBucik Kajin, Goljar / Rehabilitacija - letn. XIV, št. 1 (2015)
ZAPLETI IN IZIDI REHABILITACIJSKE OBRAVNAVE BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI ZARADI DISEKCIJE VRATNE ARTERIJE COMPLICATIONS AND OUTCOMES OF REHABILITATIONS OF PATIENTS AFTER STROKE CAUSED BY CERVICAL ARTERY
More informationNAGOVOR PREDSTOJNICE. Spoštovani, hibo, invalidnost, bolezen. Vendar ga je resničnost že prehitela: invalida je mogoče odpustiti!
R-Tisk 5 NAGOVOR PREDSTOJNICE Spoštovani, obletnice so priložnost za čestitke in pohvale, a hkrati pomenijo tudi trenutek za razmislek o tem, kje smo in kaj je treba še narediti. Štirideset let pri delu
More informationPovzetek. Abstract. Grabljevec, Udovčić Pertot, Teržan/ Rehabilitacija - letn. XVI, št. 2 (2017)
VRAČANJE NA DELO PO NEZGODNI MOŽGANSKI POŠKODBI PRI BOLNIKIH PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI RETROSPEKTIVNA RAZISKAVA RETURN TO WORK AFTER REHABILITATION IN TRAUMATIC BRAIN INJURY PATIENTS A RETROSPECTIVE
More informationSistemi vodenja kakovosti v primarni zdravstveni dejavnosti
Sistemi vodenja kakovosti v primarni zdravstveni dejavnosti Suzana Šuklar* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija suzana.suklar@gmail.com Povzetek: Namen
More informationVIZIJA IN RAZVOJNA STRATEGIJA INŠTITUTA RS ZA REHABILITACIJO
VIZIJA IN RAZVOJNA STRATEGIJA INŠTITUTA RS ZA REHABILITACIJO 2006-2010 Ljubljana, december 2005 0. UVOD Vodstvo Inštituta Republike Slovenije se je v letu 2005 odločilo, da pripravi vizijo in razvojno
More informationSATISFACTION WITH DENTIST PRACTICE SERVICES IN SLOVENIA
Management Challenges in a Network Economy 17 19 May 2017 Lublin Poland Management, Knowledge and Learning International Conference 2017 Technology, Innovation and Industrial Management SATISFACTION WITH
More informationSTROKOVNO POROČILO 2008
STROKOVNO POROČILO 2008 1 Kazalo Zdravstvena dejavnost..4 Sistem zagotavljanja kakovosti...57 Izobraževalna dejavnost.78 Raziskovalna dejavnost...98 Razvojno raziskovano delo v UKC terciar I.108 Najpomembnejši
More informationAEROBNI TRENING V SUBAKUTNEM OBDOBJU PO MOŽGANSKI KAPI AEROBIC TRAINING IN SUBACUTE STROKE PATIENTS
1. AEROBNI TRENING V SUBAKUTNEM OBDOBJU PO MOŽGANSKI KAPI AEROBIC TRAINING IN SUBACUTE STROKE PATIENTS prim. Tatjana Erjavec, dr. med., doc. dr. Nika Goljar, dr. med., Marko Rudolf, dipl. fiziot., Branka
More informationKOMUNIKACIJA S PACIENTOM PO MOŽGANSKI KAPI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SLOVENJ GRADEC Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTENA NEGA KOMUNIKACIJA S PACIENTOM PO MOŽGANSKI KAPI Mentorica: doc. dr.
More informationCATEGORISATION OF PATIENTS ACCORDING TO DEMANDS OF HOSPITAL NURSING CARE
Petkovšek Gregorin, Karan / Rehabilitacija - letn. VII, št. 1 (2008) RAZVRŠČANJE PACIENTOV V KATEGORIJE GLEDE NA ZAHTEVNOST BOLNIŠNIČNE ZDRAVSTVENE NEGE CATEGORISATION OF PATIENTS ACCORDING TO DEMANDS
More informationDEVICE-ASSISTED BALANCE TRAINING IN NEUROLOGICAL PATIENTS
VADBA RAVNOTEŽJA Z UPORABO NAPRAV PRI BOLNIKIH Z OKVARAMI OSREDNJEGA ŽIVČEVJA DEVICE-ASSISTED BALANCE TRAINING IN NEUROLOGICAL PATIENTS Marko Rudolf, dipl. fiziot. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut
More informationRomana Petkovšek-Gregorin, Brigita Mali. Pregledni znanstveni članek/review article Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp
2017. Obzornik zdravstvene nege, 51(3), pp. 234 244. Pregledni znanstveni članek/review article Uporaba ocenjevalnih lestvic pri ocenjevanju samostojnosti pacienta v rehabilitacijski zdravstveni negi:
More informationREPORT FROM THE ROUND TABLE "A KINESIOLOGIST IN THE LABOUR MARKET"
REPORT FROM THE ROUND TABLE "A KINESIOLOGIST IN THE LABOUR MARKET" Slovenian Association of Kinesiology, Science and Research Centre of Koper, Institute for Kinesiology Research Koper, 8 th November, 2016
More informationPOMEN KLINIČNIH POTI PRI OBRAVNAVI PACIENTA
Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA POMEN KLINIČNIH POTI PRI OBRAVNAVI PACIENTA CLINICAL PATHWAYS AND THEIR ROLE IN PATIENT CARE Mentor: izr. prof. dr. Brigita Skela
More informationMarie Skłodowska-Curie IF (pogled ocenjevalke)
Marie Skłodowska-Curie IF (pogled ocenjevalke) Kemijski inštitut, 31. marec 2016, Ljubljana WIN WIN WIN (Researcher Host EU) http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/topics/2226-msca-if-2016.html
More informationCepljenje odraslih v Sloveniji. Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL
Cepljenje odraslih v Sloveniji Prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL Literatura http://www.ivz.si/cepljenje/strokovna_javnost/program _cepljenja?pi=18&_18_view=item&_18_newsid=2016
More informationAbstract. Izvleček. Štajer, Burger, Mlakar, Vidmar / Rehabilitacija - letn. XIV, št. 2 (2015)
DEJAVNIKI, POMEMBNI ZA UPORABNIKE ORTOPEDSKIH ČEVLJEV IN NJIHOVE PRILAGODITVE WHICH FACTORS ARE IMPORTANT FOR THE USERS OF ORTHOPAEDIC SHOES AND AFFECT SHOE ADJUSTMENTS Tomaž Štajer, dipl. inž. ort. in
More informationMODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA. ZD SLOV.KONJICE Lucija Kračun, dr.med Loče,
MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA ZD SLOV.KONJICE Lucija Kračun, dr.med Loče, 30.1.2010 Opis problema vključno z opisom populacije, na katero se problem nanaša Ali je bolnike starejše od 80 let smiselno
More informationNEW METHODS IN OCCUPATIONAL THERAPY
NOVE METODE V DELOVNI TERAPIJI NEW METHODS IN OCCUPATIONAL THERAPY Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana Izvleček V prispevku predstavljamo
More informationINFORMATIKA IN ZDRAVSTVENA NEGA
143E INFORMATIKA IN ZDRAVSTVENA NEGA Slavica Popović, dipl. med. sestra Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Klinični center slavicapopovic@kclj.si IZVLEČEK Ključne besede: informacijski sistem,
More informationPripravki levkocitov. Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana
Pripravki levkocitov Dr. Dragoslav Domanovič, dr.med. Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana Razdelitev levkocitov Granulociti polimorfonuklearni levkociti Nevtrofilci Bazofilci Eozinofilci Agranulociti
More informationALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE?
ALI SO PRIPRAVKI GLUKOZAMINA UČINKOVITI V TERAPIJI GONARTROZE? SPECIALIZACIJA IZ DRUŽINSKE MEDICINE MODUL: NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA 16. SKUPINA AVTORJI: MIRJANA NINKOV MILA MRŠIĆ OLIVER ILIĆ OPIS
More informationHEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN
HEMATURIJA PRI OTROCIH HAEMATURIA IN CHILDREN - ABSTRACT - - UVOD IN OPREDELITEV POJMOV Hematurija je prisotnost krvi v urinu. - - - mesecev. Lahko je - - Hematurija je sicer lahko pomemben znak bolezni
More informationPESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND. Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1
Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 28-33 Zreče, 4. 6. marec 2003 PESTICIDE INTAKE FROM VEGETABLES AND GRAIN IN FINLAND Pirjo-Liisa PENTTILÄ 1 Ministry of
More informationAntikoagulantno zdravljenje
Antikoagulantno zdravljenje (novosti s kongresa ASH 2010) Irena Umek Bricman Oddelek za interno medicino SB Slovenj Gradec Podčetrtek, 15.04.2010 Trajanje antikoagulantne terapije Priporočila: 8th ACCP
More informationSlovenian Society of Cardiology, Working Group for Cardiovascular Imaging presents: SLOVENIAN CARDIOVASCULAR MAGNETIC RESONANCE (CMR) LEVEL 1 COURSE
Slovenian Society of Cardiology, Working Group for Cardiovascular Imaging presents: SLOVENIAN CARDIOVASCULAR MAGNETIC RESONANCE (CMR) LEVEL 1 COURSE Bled / Hotel Astoria 12. & 13. OCTOBER 2018 Slovenian
More informationNational Institute of Public Health, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia 2
Kustec T, Keše D, Klavs I. Under-reporting of sexually transmitted infection with chlamydia trachomatis - a revision of surveillance system is required. Zdrav Var 2016; 55(3): 174-178 UNDER-REPORTING OF
More informationUSE OF BEHAVIORAL COGNITIVE PSYCHOTHERAPY IN PSYCHOSOCIAL GROUP REHABILITATION PROGRAMS
UPORABA VEDENJSKO-KOGNITIVNE PSIHOTERAPIJE V SKUPINSKIH PROGRAMIH PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE USE OF BEHAVIORAL COGNITIVE PSYCHOTHERAPY IN PSYCHOSOCIAL GROUP REHABILITATION PROGRAMS Samo Pastirk, uni.
More informationALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA?
ALI JE DOLGOTRAJNA UPORABA ZAVIRALCEV PROTONSKE ČRPALKE VARNA? Darja Logar, dr. med. Barbara Mazej Poredoš, dr. med. Ljubljana, 18. 10. 2012 Dandanes se izjemno povečuje poraba ZPČ, čemur smo priča tudi
More informationVLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI CELOSTNI OBRAVNAVI PACIENTA S PSIHIČNIMI TEŽAVAMI
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE PRI CELOSTNI OBRAVNAVI PACIENTA S PSIHIČNIMI TEŽAVAMI THE ROLE OF RNs IN COMPREHENSIVE
More informationIzvleček. Abstract. je bila izvedena faktorska. Avtor / Author Ksenija Tušek-Bunc 1, 3, Marija Petek-Šter 2, Davorina Petek 2
Kakovost oskrbe v odnosu na oceno kakovosti vodenja kronične bolezni bolnikov s koronarno boleznijo Correlation of Coronary Heart Disease Patient Assessments of Chronic Illness Care and Quality of Care
More informationPARTS OF THE BODY, THE SKELETON AND INTERNAL ORGANS (DELI TELESA, OKOSTJE IN NOTRANJI ORGANI)
Naslov učne enote (teme) PARTS OF THE BODY, THE SKELETON AND INTERNAL ORGANS (DELI TELESA, OKOSTJE IN NOTRANJI ORGANI) Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje
More informationKlinični pomen mutacije JAK2 pri KMPB, analiza bolnikov iz dveh slovenskih regij. Joško Vučković
Klinični pomen mutacije JAK2 pri KMPB, analiza bolnikov iz dveh slovenskih regij Joško Vučković Prebivalstvo Slovenije po statističnih regijah, 2002 * SLOVENIJA 1.994.084 Pomurska 130.798 Podravska 327.666
More informationPomen izobrazbe in timskega modela dela v negovalnih timih v intenzivnih enotah v slovenskih bolnišnicah
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 5480; e naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si
More informationIzvleček. Abstract. Namen: Cilj te raziskave je bil ugotoviti,
Vpliv enostavne intervencije na večje upoštevanje smernic pri zdravljenju bolnic z nezapleteno okužbo spodnjih sečil v dežurnih ambulantah na primarni ravni Increased adherence to treatment guidelines
More informationSickness absence in diabetic employees
432 Health Insurance Institute in Slovenia, Mala ulica 3, 1000 Ljubljana, Slovenia AS{kerjanc Correspondence to: Dr A S{kerjanc alenka.skerjanc@zzzs.si Accepted 14 March 2001 Sickness absence in diabetic
More informationANALIZA OBVLADOVANJA PROJEKTOV S PODROČJA RAZVOJA INFORMACIJSKIH REŠITEV V DRŽAVNI UPRAVI - ŠTUDIJA PRIMERA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA OBVLADOVANJA PROJEKTOV S PODROČJA RAZVOJA INFORMACIJSKIH REŠITEV V DRŽAVNI UPRAVI - ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, december 2015 ANJA HRIBOVŠEK
More informationVsebina predavanja. Priprava na nalogo. Znanstvenoraziskovalno delo. Kaj želimo sporočiti?
Znanstvenoraziskovalno delo Teza sporočilo raziskovalnega dela Raziskovalno vprašanje Prim. prof. dr. Janko Kersnik Zdravstveni sistemi v Evropski skupnosti Vsebina predavanja Kako do ideje? Kaj bo sporočilo
More informationNUTRIENT INTAKE VARIABILITY INDUCED BY PROCESSING OF FOOD DIARY DATA: A PILOT STUDY
COBISS: 1.01 Agris category code: S40, Q04 NUTRIENT INTAKE VARIABILITY INDUCED BY PROCESSING OF FOOD DIARY DATA: A PILOT STUDY Tamara PUŠ 1, Ksenija PODGRAJŠEK 2, Marjan SIMČIČ 3 Received October 10, 2012;
More informationUčinkovitost raztezanja pri preprečevanju in odpravljanju kontraktur pri okvarah osrednjega in perifernega živčevja
Pregledni članek / Review Učinkovitost raztezanja pri preprečevanju in odpravljanju kontraktur pri okvarah osrednjega in perifernega živčevja The effectiveness of stretching in prevention and elimination
More informationCRE : HUB projekt. mag. Tina Pezdirc Nograšek Vodja projekta CRE HUB 30 September, 2016 Regional workshop
CRE : HUB projekt mag. Tina Pezdirc Nograšek Vodja projekta CRE HUB tina.pezdirc@ljubljana.si 30 September, 2016 Regional workshop NAMEN Glavni cilj projekta je izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih
More informationFakulteta za matematiko in fiziko
Poročilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti za leto 2009 Fakulteta za matematiko in fiziko Dekan: prof. dr. Andrej Likar Predsednik komisije za kakovost: prof. dr. Boštjan Golob Datum: 12. 3. 2010
More informationIzidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače retrospektivna študija
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 Izvirni članek / Original article Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače retrospektivna študija Outcomes
More informationPriporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije. Barbara Skopec
Priporočila za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije Barbara Skopec ITP = Idiopatična trombocitopenična purpura ITP = primarna imunska trombocitopenija Rodeghiero F, et al. Blood 2009;113:2386
More informationMODEL ORGANIZIRANJA ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Magistrsko delo Program: Kadrovski management Smer: Splošni kadrovski management MODEL ORGANIZIRANJA ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI Mentor: izr. prof.
More informationAnaliza preživetja. Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2. Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm.
Analiza preživetja Izbrana poglavja iz biomedicinske informatike 2011/2012, LBM2 Asist. dr. Igor Locatelli, mag. farm. Ljubljana, 16. 12. 2011 Analiza preživetja Survival analysis Proučevanje (modeliranje)
More information1UVOD VLOGA IMPLEMENTACIJSKIH RAZISKAV PRI UVAJANJU KOGNITIVNIH STORITEV V LEKARNIŠKO DEJAVNOST
VLOGA IMPLEMENTACIJSKIH RAZISKAV PRI UVAJANJU KOGNITIVNIH STORITEV V LEKARNIŠKO DEJAVNOST THE ROLE OF IMPLEMENTATION RESEARCH AS PART OF THE COGNITIVE PHARMACY SERVICES IMPLEMENTATION PROCESS Asist. Urška
More informationVbodne rane trebuha analiza 10-letne serije. a 10-year survey in Slovenia SPREMLJANJE PRETOKA V MOŽGANSKIH ARTERIJAH S TCD TCD MONITORING OF CEREBRAL
Vbodne rane trebuha analiza 10-letne serije SPREMLJANJE PRETOKA V MOŽGANSKIH ARTERIJAH S TCD TCD MONITORING OF CEREBRAL Abdominal stab BLOOD wounds: FLOW a 10-year survey in Slovenia Avtor / Author Arpad
More informationMarko Novaković. Vpliv različnih vrst telesne vadbe na izbrane kazalnike srčno-žilnega zdravja. pri specifičnih skupinah srčno-žilnih bolnikov
Marko Novaković Vpliv različnih vrst telesne vadbe na izbrane kazalnike srčno-žilnega zdravja pri specifičnih skupinah srčno-žilnih bolnikov DOKTORSKA DISERTACIJA Influence of different types of exercise
More informationHIV/AIDS UPDATE Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo
HIV/AIDS UPDATE 2017 Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo Patogeneza okužbe s HIV 1. Sesutje imunskega sistema KLINIČNE OPREDELITVE
More informationIzvleček. Abstract. Methods: The cross-sectional study was based on an anonymous questionnaire
Uporaba komplementarnih in alternativnih metod zdravljenja med polnoletnimi prebivalci Slovenije Use of complementary and alternative treatment methods among adults in Slovenia Avtor / Author Vojislav
More informationTIMSKI PRISTOP PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG RESEKCIJA RAKA NA DEBELEM ČREVESU, PO PROGRAMU POSPEŠENEGA OKREVANJA FAST TRACK
332F TIMSKI PRISTOP PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG RESEKCIJA RAKA NA DEBELEM ČREVESU, PO PROGRAMU POSPEŠENEGA OKREVANJA FAST TRACK TEAM APPROACH FOR COLON CANCER SURGERY ON ENHANCED RECOVERY
More informationBIMEO sistem za dvoročno in enoročno vadbo z zgornjimi udi
BIMEO sistem za dvoročno in enoročno vadbo z zgornjimi udi Izr. prof. dr. Matjaž Mihelj, univ. dipl. inž. el. 1, Matic Trlep, univ. dipl. inž. el. 1, dr. Aleš Hribar, univ. dipl. inž. el. 1, doc. dr. Urška
More informationPelvic expansion hidden by concomitant BLOOD lumbar FLOW compression as a cause of sciatica - report of three cases
Poročilo Pregledni o primeru ~lanek // Case Impressum Review report Ekspanzivni SPREMLJANJE procesi PRETOKA v mali medenici, V MOŽGANSKIH prikriti s sočasno lumbalno kompresijo, ARTERIJAH kot S vzrok TCD
More informationSašo Duh, Mojca Prica, Manja Vivod NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA MODULARNA NALOGA
Sašo Duh, Mojca Prica, Manja Vivod NA DOKAZIH TEMELJEČA MEDICINA MODULARNA NALOGA OPIS PROBLEMA OZ. VPRAŠANJA VKLJUČNO Z OPISOM POPULACIJE, NA KATERO SE PROBLEM NANAŠA Povezava med pomanjkanjem vitamina
More informationPovzetek. Abstract UVOD. Plaskan letn. XVI, supl. 1 (2017) prim. asist. mag. Lidija Plaskan, dr. med. Splošna bolnišnica Celje
ETIČNE DILEME PRI OBRAVNAVI ORTOPEDSKIH IN TRAVMATOLOŠKIH BOLNIKOV V AKUTNI BOLNIŠNICI ETHICAL DILEMMAS IN REHABILITATION OF ORTHOPEDIC AND TRAUMA PATIENTS IN AN ACUTE HOSPITAL prim. asist. mag. Lidija
More informationKljučne besede: Key Words: Hočevar Posavec - letn. XIV, supl. 1 (2015)
protokola za varno obravnavo bolnika z motnjami požiranja. Potrebno je uvesti presejalni test za oceno požiranja, ki ga lahko opravi medicinska sestra, in izoblikovati jasno zaporedje ukrepanj pri motnjah
More informationZBORNIK PREDAVANJ XLVII. PODIPLOMSKEGA TEČAJA KIRURGIJE ZA ZDRAVNIKE. 10. in 11. november 2017 SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
ZBORNIK PREDAVANJ XLVII. PODIPLOMSKEGA TEČAJA KIRURGIJE ZA ZDRAVNIKE 10. in 11. november 2017 SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO KATEDRA ZA KIRURGIJO MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Izdajatelj: Slovensko
More informationREHABILITATION OF CRITICAL ILLNESS POLYNEUROPATHY AND MYOPATHY PATIENTS
REHABILITACIJA BOLNIKOV Z NEVROMIOPATIJO KRITIČNO BOLNIH REHABILITATION OF CRITICAL ILLNESS POLYNEUROPATHY AND MYOPATHY PATIENTS asist. dr. Primož Novak, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut
More informationAnaliza nujnih pregledov v ortopedski ambulanti v Ljubljani
6 Izvirni znanstveni članek Analiza nujnih pregledov v ortopedski ambulanti v Ljubljani Lasko Gelebešev, Helena Burger, Gaj Vidmar, Karin Schara Izvleček. Na podlagi pregleda dokumentacije smo ugotavljali,
More informationSedina Kalender Smajlović. Pregledni znanstveni članek / Review article Obzornik zdravstvene nege, 52(1), pp
2018. Obzornik zdravstvene nege, 52(1), pp. 45 56. Pregledni znanstveni članek / Review article Prednosti in slabosti različnih protokolov vodenja vrednosti glukoze v krvi pri kritično bolnih pacientih:
More informationDragica Emeđi, Brigita Skela-Savič. Pregledni znanstveni članek/review article Obzornik zdravstvene nege, 49(4), pp
2015. Obzornik zdravstvene nege, 49(4), pp. 306 319. Pregledni znanstveni članek/review article Povezave med razjedo zaradi pritiska in ohranjanjem integritete kože pacienta v intenzivni zdravstveni obravnavi:
More informationZdravljenje pridobljene hemofilije. Irena Preložnik Zupan
Zdravljenje pridobljene hemofilije Irena Preložnik Zupan CILJI 1. Definicija, klinična slika, diagnoza 2. Zdravljenje zdravljenje akutnih krvavitev odstranjevanje inhibitorjev Pridobljeni inhibitorji koagulacije
More informationCLINICAL GUIDELINES FOR REHABILITATION OF PATIENTS WITH COMPLEX REGIONAL PAIN SYNDROME TYPE II
KOMPLEKSNI REGIONALNI BOLEČINSKI SINDROM CLINICAL GUIDELINES FOR REHABILITATION OF PATIENTS WITH COMPLEX REGIONAL PAIN SYNDROME TYPE II asist. Helena Jamnik, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut
More informationSPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV (SBO)
SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV (SBO) Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o bolnišničnih obravnavah preko aplikacije E-PRENOSI, v 1.3 Ljubljana, december 2013 Spremljanje sprememb
More informationPREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV Mentorica: doc. dr. Irena Klavs, dr. med. Pri seminarju so sodelovali: Maida Čekić, Špela Dolinar, Teja Hribar, Nika
PREPREČEVANJE OKUŽBE S HIV Mentorica: doc. dr. Irena Klavs, dr. med. Pri seminarju so sodelovali: Maida Čekić, Špela Dolinar, Teja Hribar, Nika Močnik, Dragan Jejinič, Anže Jesenko, Nejc Planinc, Nina
More information4. EDUKACIJA. Jana Klavs
4. EDUKACIJA Jana Klavs Edukacija je pomemben sestavni del oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo in je vseživljenjski proces. Njen cilj je opolnomočen bolnik. Opolnomočenje je proces, pri katerem bolnik
More information1Uvod. TERAPEVTSKO SPREMLjANjE KONCENTRACIj UČINKOVIN V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU MARIBOR
TERAPEVTSKO SPREMLjANjE KONCENTRACIj UČINKOVIN V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU MARIBOR THERAPEUTIC DRUG MONITORING AT UNIVERSITY MEDICAL CENTRE MARIBOR AVTOR / AUTHOR: Polonca Drofenik 1, mag. farm.,
More informationAbstract. Izvleček 32 ACTA MEDICO-BIOTECHNICA 2012; 5 (1): 32 38
Vloga sinbiotikov v zmanjšanju okužb po operacijah zloma v predelu kolčnega sklepa: pilotska študija Role of synbiotics in reducing postoperative infections in patients with hip fracture: pilot study Avtor
More informationSporočilo za javnost Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska poročila glede pandemskih cepiv A (H1N1)
Številka: 47-00/009 Datum:..009 Sporočilo za javnost Evropska agencija za zdravila objavlja tedenska poročila glede pandemskih cepiv A (HN) Evropska agencija za zdravila (EMEA) bo tedensko objavljala poročila
More informationPANGeA: PHYSICAL ACTIVITY AND NUTRITION FOR
presentation of research project ANNALES KINESIOLOGIAE 3 2012 2 PANGeA: PHYSICAL ACTIVITY AND NUTRITION FOR great AGEING Rado Pišot, Nika Pegan, Boštjan Šimunič University of Primorska, Science and Research
More informationOddelek za fizioterapijo OBRAZEC ZA FIZIOTRAPEVTSKO OCENO
Oddelek za fizioterapijo OBRAZEC ZA FIZIOTRAPEVTSKO OCENO PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 1 (drugi letnik) Datum: od. do. Ime in priimek študenta: Samo za interno uporabo 1 Datum ocenjevanja Pred: Po: ANAMNEZA
More informationAD/HD Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo. MOJCA GORIUP, dipl. psih.
AD/HD Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo MOJCA GORIUP, dipl. psih. POVZETEK PREDAVANJA Pozdrav, obveščanje o razdelitvi teme Poimenovanje skozi čas Opredelitev poimenovanja Vzroki nastanka
More informationZNANSTVENO UTEMELJENA MEDICINA
ZNANSTVENO UTEMELJENA MEDICINA Ljubljana, 2000 ZNANSTVENO UTEMELJENA MEDICINA 17. učne delavnice za zdravnike družinske medicine Urednik: Janko Kersnik Združenje zdravnikov družinske medicine, Slovensko
More informationDomača naloga 21. modularna skupina
Domača naloga 21. modularna skupina Individualizacija antikoagulantnega zdravljenja glede na genetsko variabilnost v poteh presnove in delovanja varfarina prof. dr. Vita Dolžan, dr. med. Laboratorij za
More informationMORTALITY OF Myzus persicae DEPENDING ON THE COMPONENTS OF SPRAY LIQUIDS ABSTRACT
Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin 267 Radenci, 6. 7. marec 7 MORTALITY OF Myzus persicae DEPENDING ON THE COMPONENTS OF SPRAY LIQUIDS Zdravko PEROVIĆ 1, Dušanka
More informationUvedba opazovalne enote urgentnega centra. študija primera UKC Maribor
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miran Križančič Uvedba opazovalne enote urgentnega centra študija primera UKC Maribor Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationLETNO POROČILO ZA LETO 2010
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko LETNO POROČILO ZA LETO 2010 Vizitka fakultete: Ime zavoda: UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za matematiko in fiziko Krajše ime zavoda: UL FMF Ulica:
More informationValproat : nove omejitve uporabe in vzpostavitev programa za preprečevanje nosečnosti
10. 12. 2018 Neposredno obvestilo za zdravstvene delavce Valproat : nove omejitve uporabe in vzpostavitev programa za preprečevanje nosečnosti Spoštovani! V dogovoru z Evropsko agencijo za zdravila (EMA)
More informationIzvleček. Abstract. determined and expressed as a p53 index. In addition, correlations be- Štiblar Martinčič 1
Morfometrična analiza tkivnega označevalca p53 v adenokarcinomu prostate v povezavi z oceno po Gleasonu in vrednostjo PSA Morphometrical analysis of the p53 tissue marker in prostatic adenocarcinoma and
More informationEpidemiološke značilnosti poškodb v slovenskem rokometu
Epidemiološke značilnosti poškodb v slovenskem rokometu Anja Barič, dipl. fiziot., viš. pred. mag. Sonja Hlebš, viš. fiziot., univ. dipl. org. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
More informationTest hoje na 10 metrov. 10 meter walk test
Pregledni članek / Review Test hoje na 10 metrov 10 meter walk test Urška Puh 1 IZVLEČEK Uvod: Test hoje na 10 m se pogosto uporablja za ocenjevanje hitrosti hoje pri različnih skupinah preiskovancev,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Petra Krištofelc
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Krištofelc Delovanje zdravstvenega sistema ob pojavu pandemije gripe v Republiki Sloveniji Diplomsko delo Ljubljana 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationnapravili anastomozo s suralnim živcem med obraznim živcem v mastoidu in krnom v pontocerebelarnem kotu. Poseg smo izvedli mesec dni po odstranitvi
Označitev proksimalnega krna obraznega živca za odloženo rekonstrukcijo živca po odstranitvi vestibularnega švanoma Marking of the proximal facial nerve stump for delayed repair after vestibular schwannoma
More information