EHOKARDIOGRAFIJA v številkah

Transcription

1 Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji EHOKARDIOGRAFIJA v številkah EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 1

2 Urednica: Katja Ažman Juvan Založnik: Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji Št. izvodov: 200 Pri nastanku so sodelovali (po abecednem redu): Ažman Juvan Katja Berlot Boštjan Bervar Mojca Černič Šuligoj Nataša Kogoj Polonca Makuc Jana Ružič Medvešček Nadja Tretjak Martin Zupan Mežnar Anja Žohar Petra Lektor: Borut Jug Oblikovanje: Leticia Slapnik Yebuah Tisk: BirografikaBori CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (035) EHOKARDIOGRAFIJA v številkah / [urednica Katja Ažman Juvan]. - Ljubljana : Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za slikovne preiskave v kardiologiji, 2014 ISBN EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

3 Ehokardiografija danes predstavlja osnovno preiskavo v kardiologiji. Hiter razvoj tehnologije ultrazvočnih aparatov je omogočil različne slikovne prikaze in številne meritve, s pomočjo katerih pridemo do končnega mnenja o vrsti in stopnji okvare na srcu. Kakovostna ehokardiografska ocena je pomembna za izbiro načina zdravljenja in kroji usodo našemu bolniku. Na pobudo mladih zdravnikov so avtorji pripravili priročnik, v katerem so zbrani najpomembnejši podatki iz transtorakalne ehokardiografije v skrajšani obliki, večinoma v obliki tabel in z opomniki. Temeljijo na zadnjih dognanjih, smernicah in priporočilih. Verjamem, da bo priročnik v veliko pomoč pri vsakdanjem delu tako mladim zdravnikom, ki začenjajo svojo pot v ehokardiografiji, kot tudi tistim že bolj izkušenim. prim. Nataša Černič Šuligoj, dr. med. Predsedujoča Delovne skupine za slikovne preiskave v kardiologiji EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 3

4 4 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

5 KRATICE IN POGOSTEJE UPORABLJANI IZRAZI V EHOKARDIOGRAFIJI: 2D dvodimenzionalen 3D tridimenzionalen A (angl. transmitral A wave velocity) hitrost vala A vtoka skozi mitralno zaklopko Adur (angl. transmitral A wave duration) trajanje vala A vtoka skozi mitralno zaklopko A4CH (angl. apical four chamber) - apikalni presek štirih votlin ALAX (angl. apical long axis) - apikalni vzdolžni presek A2CH (angl. apical two chamber) - apikalni presek dveh votlin AF (angl. atrial fibrillation) atrijska fibrilacija AO (angl. aorta) aorta A-PEP (angl. aortic pre-ejection time) prediztisni čas na aortni zaklopki AR (angl. aortic regurgitation) aortna regurgitacija Ardur (angl. transpulmonary atrial flow reversal duration) trajanje vala A preddvornega obratnega vala toka v pljučne vene Ar (angl. transpulmonary atrial flow reversal velocity) hitrost vala A preddvornega obratnega toka v pljučne vene AS (angl. aortic stenosis) aortna stenoza AT (angl. acceleration time) akceleracijski čas AVA (angl. aortic valve area) površina ustja aortne zaklopke AV (angl. aortic valve) aortna zaklopka BSA (angl. body surface area) telesna površina CI (angl. cardiac index) srčni indeks Cleft (angl.) poka CO (angl. cardiac output) minutni volumen srca CRT (angl. cardiac resinhronisation therapy) resinhronizacijsko zdravljenje CSA (angl. cross sectional area) površina preseka CVP (angl. central venous pressure) centralni venski tlak CW (angl. continuous wave doppler) kontinuirani dopler CX (angl. left circumflex artery) leva cirkumfleksna koronarna arterija D (angl. transpulmonary D wave velocity) hitrost vala D vtoka skozi pljučne vene DBP (angl. diastolic blood pressure) diastolični arterijski tlak dpap (angl. diastolic pulmonary artery pressure) diastolični tlak v pljučni arteriji dp/dt sprememba tlaka s časom DT (angl. deceleration time) deceleracijski čas DVI (angl. doppler velocity index) indeks doplerskih hitrosti E (angl. transmitral E wave velocity) hitrost vala E vtoka skozi mitralno zaklopko E/A (angl. transmitral E/A wave velocity ratio) razmerje hitrosti valov E in A e (angl. tissue doppler e wave velocity) hitrost vala e v tkivnem doplerju e av (e lat + e sept) /2 povprečna hitrost valov e lat in e sept v tkivnem doplerju E/e (angl. transmitral E wave velocity/tissue doppler e wave velocity ratio) razmerje hitrosti valov E in e e lat (angl. tissue doppler velocity of lateral mitral annulus) e na lateralnem robu mitralnega obroča e sept (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) e na septalnem robu mitralnega obroča e t (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) e na lateralnem robu trikuspidalnega obroča EF (angl. ejection fraction) iztisni delež EOA (angl. effective oriffice area) efektivna površina ustja EOAi (angl. effective oriffice area index) indeksirana efektivna površina ustja EDD (angl. end-diastolic diameter) končni diastolični premer EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 5

6 EDV (angl. end diastolic volume) končni diastolični volumen EROA (angl. effective regurgitant oriffice area) efektivna površina regurgitacijskega ustja ESD (angl. end-systolic diameter) končni sistolični premer ESV (angl. end-systolic volume) končni sistolični volumen ET (angl. ejection time) iztisni čas FAC (angl. fractional area change) delež spremembe površine Flail opletajoč HR (angl. heart rate) srčna frekvenca IVCT (angl. isovolumic contraction time) čas izovolumetričnega krčenja IVMD (angl. interventricular motion delay) časovna razlika v krčenju prekatov IVRT (angl. isovolumic relaxation time) čas izovolumetrične relaksacije IVS (angl. interventricular septum) medprekatni pretin LA (angl. left atrium) levi preddvor LAD (angl. left anterior descending artery) leva sprednja descendentna koronarna arterija LAP (angl. left atrial pressure) tlak v levem preddvoru Leak (angl.) zatekanje LF LG AS (angl. low flow low gradient aortic stenosis) aortna stenoza z nizkim tokom in nizkim gradientom LV (angl. left ventricle) levi prekat LVEDP (angl. left ventricular end-diastolic pressure) končni diastolični tlak v levem prekatu LVEF (angl. left ventricular ejection fraction) iztisni delež levega prekata LVOT (angl. left ventricular outflow tract) iztočni trakt levega prekata LVPW (angl. left ventricular posterior wall) zadnja (inferolateralna) stena levega prekata MA (angl. mitral annulus) mitralni obroč M-mode (angl.) M-prikaz mpap (angl. mean pulmonary artery pressure) srednji tlak v pljučni arteriji MR (angl. mitral regurgitation) mitralna regurgitacija MVA (angl. mitral valve area) površina ustja mitralne zaklopke MV (angl. mitral valve) mitralna zaklopka PA (angl. pulmonary artery) pljučna arterija PAH (angl. pulmonary artery hypertension) pljučna arterijska hipertenzija PCWP (angl. pulmonary capilary wedge pressure) pljučni zagozditveni (kapilarni) tlak PEP (angl. pre-ejection time) prediztisni čas PG (angl. pressure gradient) tlačni gradient PG max (angl. maximal pressure gradient) največji tlačni gradient PG mean (angl. mean pressure gradient) srednji tlačni gradient PH (angl. pulmonary hypertension) pljučna hipertenzija PHT (angl. pressure half time) tlačni razpolovni čas PISA (angl. proximal isovelocity surface area) proksimalna površina toka enake hitrosti PLAX (angl. parastenal long axis) parasternalni vzdolžni presek P-PEP (angl. pulmonary pre-ejection time) prediztisni čas na pulmonalni zaklopki PPM (angl. patient prostesis mismatch) neujemanje zaklopke z bolnikom PR (angl. pulmonary regurgitation) pulmonalna regurgitacija PS (angl. pulmonary stenosis) pulmonalna stenoza PSAX (angl. parasternal short axis) parasternalni prečni presek PV (angl. pulmonary valve) pulmonalna zaklopka PVR (angl. pulmonary vascular resistance) pljučni žilni upor PW (angl. pulse wave doppler) pulzni dopler r (angl. radius) polmer RA (angl. right atrium) desni preddvor RAP (angl. right atrial pressure) tlak v desnem preddvoru 6 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

7 RCA (angl. right coronary artery) desna koronarna arterija RegV (angl. regurgitation volume) regurgitacijski volumen RF (angl. regurgitation fraction) regurgitacijski delež RV (angl. right ventricle) desni prekat RVEF (angl. right ventricular ejection fraction) iztisni delež desnega prekata RVEDA (angl. right ventricular end diastolic area) končna diastolična površina desnega prekata RVESA (angl. right ventricular end systolic area) končna sistolična površina desnega prekata RVFAC (angl. right ventricular fractional area change) delež spremembe površine desnega prekata RVMPI (angl. right ventricular myocardial performance index) indeks zmogljivosti desnega prekata RVOT (angl. right ventricular outflow tract) iztočni trakt desnega prekata RVSP (angl. right ventricular systolic pressure) sistolični tlak v desnem prekatu S (angl. transpulmonary S wave velocity) hitrost vala S vtoka skozi pljučne vene s (angl. tissue doppler s wave velocity) hitrost vala s v tkivnem doplerju s lat (angl. tissue doppler velocity of lateral mitral annulus) s na lateralnem robu mitralnega obroča s sept (angl. tissue doppler velocity of septal mitral annulus) s na septalnem robu mitralnega obroča s t (angl. tissue doppler velocity of septal tricuspid annulus) s na lateralnem robu trikuspidalnega obroča SBP (angl. systolic blood pressure) sistolični arterijski tlak spap (angl. systolic pulmonary artery pressure) sistolični tlak v pljučni arteriji SD (angl. standard deviation) standardni odklon SE (angl. standard error) standardna napaka SPWMD (angl. septal to posterior wall motion delay) časovna razlika med krčenjem medprekatnega pretina in zadnje stene levega prekata SV (angl. stroke volume) utripni volumen SVi (angl. stroke volume indeks) indeksiran utripni volumen TAM (angl. tricuspid annular motion) - gibanje trikuspidalnega obroča TAPSE (angl. tricuspid annular planar systolic excursion) longitudinalno gibanje trikuspidalnega obroča TCO (angl. tricuspid (valve) closure opening time) čas med zaprtjem in odprtjem trikuspidalne zaklopke TDI (angl. tissue doppler imaging) tkivni dopler Tenting bočenje Tenting area površina bočenja Tenting height višina bočenja Tenting volume volumen bočenja Tethering vlek TR (angl. tricuspid regurgitation) trikuspidalna regurgitacija TS (angl. tricuspid stenosis) trikuspidalna stenoza TV (angl. tricuspid valve) trikuspidalna zaklopka TVA (angl. tricuspid valve area) površina trikuspidalne zaklopke v (angl. velocity) hitrost Val ΔE sprememba hitrosti vala E ob Valsalvinem manevru VC (angl. vena contracta) vena kontrakta VCI (angl. vena cava inferior) spodnja votla vena v a (angl. aliasing velocity) hitrost barvnega obrata v ed (angl. end-diastolic velocity) končna diastolična hitrost v max (angl. maximal velocity) največja hitrost v mean (angl. mean velocity) srednja hitrost v p (angl. propagation velocity) hitrost širjenja (z barvnim M-prikazom) VSD (angl. ventricular septal defect) defekt medprekatnega pretina VTI (angl. velocity time integral) integral hitrosti po času WMSI (angl. Wall Motion Score Index) točkovni indeks segmentnega krčenja WU (angl. Wood units) Woodove enote (mmhg x min/l) EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 7

8 8 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

9 KAZALO Kratice in pogosteje uporabljani izrazi v ehokardiografiji...5 Srčne votline Levi prekat...11 Desni prekat...17 Preddvora...21 Aorta...23 Zaklopke Aortna zaklopka...25 Mitralna zaklopka...27 Trikuspidalna zaklopka...29 Pulmonalna zaklopka...30 Umetne zaklopke...31 Perikard...41 Hemodinamične meritve...43 Priporočena literatura...47 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 9

10 10 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

11 SRČNE VOTLINE LEVI PREKAT DIMENZIJE IN VOLUMNI LEVEGA PREKATA Ženske Moški Ženske in moški EDD (cm) EDV (ml) EDD (cm) EDV (ml) EDV/BSA (ml/m 2 ) Normalna velikost 3,9 5, ,2 5, Blago povečan 5,4 5, ,0 6, Zmerno povečan 5,8 6, ,4 6, Močno povečan >6,2 >131 >6,9 >202 >97 Merila za hipertrofijo levega prekata glede na debelino sten levega prekata IVS ali LVPW (cm) Ženske Moški Normalno 0,8 0,9 0,6 1,0 Blaga hipertrofija 1,0 1,2 1,1 1,3 Zmerna hipertrofija 1,3 1,5 1,4 1,6 Huda hipertrofija >1,6 >1,7 Merila za hipertrofijo levega prekata glede na maso levega prekata Enodimeznionalna Ženske Moški metoda masa (g) masa/bsa (g/m 2 ) masa (g) masa/bsa (g/m 2 ) Normalno Blaga hipertrofija Zmerna hipertrofija Huda hipertrofija Dvodimenzionalna Ženske Moški metoda masa (g) masa/bsa (g/m 2 ) masa (g) masa/bsa (g/m 2 ) Normalno Blaga hipertrofija Zmerna hipertrofija Huda hipertrofija Geometrija levega prekata Relativna debelina stene (= 2 x LVPW/EDD) Masa/BSA normalna povečana 0,42 koncentrično preoblikovanje koncentrična hipertrofija <0,42 normalna geometrija LV ekscentrična hipertrofija EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 11

12 SISTOLIČNA FUNKCIJA LEVEGA PREKATA Iztisni delež Normalen Blago znižan Zmerno znižan Močno znižan Ženske in moški >55 % % % <30 % Sistolična deformacija ( peak systolic strain ) Longitudinalni Radialni Cirkumferenčni Normalne vrednosti 18 do 20 % nad +40 % 20 do 22 % Merila sinhronosti krčenja Interventrikularna disinhronija IVMD = prediztisni čas na aortni zaklopki (A-PEP, merjeno v ALAX) prediztisni čas na pulmonalni zaklopki (P-PEP, merjeno v PSAX) >40 ms EKG Pretok skozi aortno zaklopko Pretok skozi pulmonalno zaklopko Intraventrikularna dissinhronija SPWMD = časovna razlika med krčenjem septuma in zadnje stene (M-prikaz ali anatomski M-prikaz, PLAX ali PSAX) 130 ms. 12 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

13 Ocena segmentnega krčenja 17-segmentni model Ocena krčenja posameznega segmenta: 1 = normalno, 2 = hipokinetično, 3 = akinetično, 4 = diskinetično, 5 = anevrizmatično spremenjen segment Točkovni indeks segmentnega krčenja ( Wall motion score index WMSI) = vsota ocen krčenja segmentov/ število segmentov Prikaz polarne mape ( Bull s eye ) SEGMENTI: 1 bazalni anteriorni 2 bazalni anteroseptalni 3 bazalni inferoseptalni 4 bazalni inferiorni 5 bazalni posterolateralni 6 bazalni anterolateralni 7 srednji anteriorni 8 srednji anteroseptalni 9 srednji inferoseptalni 10 srednji inferiorni 11 srednji posterolateralni 12 srednji anterolateralni 13 apikalni anteriorni 14 apikalni septalni 15 apikalni inferiorni 16 apikalni lateralni 17 apeks EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 13

14 Povirja koronarnih arterij DIASTOLIČNA FUNKCIJA LEVEGA PREKATA e sept, lat volumen LA e sept 8 e lat 10 LA <34 ml/m 2 e sept 8 e lat 10 LA 34 ml/m 2 e sept <8 e lat <10 LA 34 ml/m 2 DIASTOLIČNA DISFUNKCIJA NORMALNA diastolična funkcija NORMALNA diastolična funkcija, športno srce, konstrikcija E/A <0,8 DT >200 ms povpr. E/e 8 Val ΔE/A <0,5 E/A 0,8 1,5 DT ms povpr. E/e 9 12 Val ΔE/A 0,5 E/A 2 DT <160 ms povpr. E/e 13 Val ΔE/A 0,5 BLAGA ZMERNA HUDA 14 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

15 Normalna diastolična funkcija Blaga diastolična disfunkcija Motena relaksacija Zmerna diastolična disfunkcija Psevdonormalizacija Huda diastolična disfunkcija Reverzibilna restrikcija Fiksna restrikcija Vtok skozi mitralno zaklopko Vtok skozi mitralno zaklopko ob Valsalvinem manevru Tkivni dopler mitralnega obroča Pretok v pljučnih venah EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 15

16 16 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

17 DESNI PREKAT DIMENZIJE DESNEGA PREKATA Meritve premerov desnega prekata opravimo v preseku štirih votlin (pravilen je presek 1*). Meritve premerov iztočnega trakta desnega prekata opravimo v parasternalnih presekih. EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 17

18 Dimenzije desnega prekata Normalna velikost desnega prekata Povečan desni prekat Spodnja mejna Srednja vrednost * vrednost* Bazalni premer (RVD1) (mm) >42 Srednji premer (RVD2) (mm) >35 Vzdolžni premer (RVD3) (mm) >86 RVEDA (cm 2 ) >25 RVESA (cm 2 ) 4 9 >14 RVOT PLAX (mm) >33 RVOT Prox PSAX (mm) >35 RVOT Distal PSAX (mm) >27 Debelina proste stene subkostalno (mm) 4 5 >5 * Normalne vrednosti dimenzij ter sistolične in diastolične funkcije desnega prekata temeljijo na metaanalizi številnih raziskav, v katerih so uporabili kontrolne skupine zdravih posameznikov. Mejne vrednosti so ±2 SD srednje vrednosti z upoštevanjem 95 % razpona zaupanja. SISTOLIČNA FUNKCIJA DESNEGA PREKATA Merila sistolične funkcije desnega prekata Spodnja mejna vrednost* Srednja vrednost* Zgornja mejna vrednost* TAPSE/TAM (mm) <16 s' t (cm/s) <10 RVFAC (%) <35 RVMPI (PW) 0,15 0,28 0,40 >0,40 RVMPI (TDI) 0,24 0,39 0,55 >0,55 Opomnik RVFAC = (RVEDA RVESA)/RVEDA (merimo v preseku štirih votlin) RVMPI = (TCO ET)/ET (merimo s PW na TV ali TDI v lateralnem delu trikuspidalnega obroča) Oslabljena sistolična funkcija desnega prekata Indeks zmogljivosti desnega prekata (RVMPI). 18 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

19 Stene desnega prekata in povirja koronarnih arterij DIASTOLIČNA FUNKCIJA DESNEGA PREKATA Merila diastolične funkcije RV Normalna diastolična funkcija RV Spodnja Srednja Zgornja mejna vrednost* mejna vrednost* vrednost* Diastolična disfunkcija RV BLAGA ZMERNA HUDA E (m/s) 0,35 0,54 0,73 A (m/s) 0,21 0,40 0,58 E/A 0,8 1,4 2,1 <0,8 >0,8 in <2,1 >2,1 DT (ms) <120 e' (m/s) 0,08 0,14 0,20 a' (m/s) 0,07 0,13 0,20 E/e' > 6 Tok skozi jetrne vene Pljučna arterija pretežno v sistoli pretežno v diastoli pretežno v diastoli diastolični antegradni tok Opomnik Meritve opravimo ob koncu izdiha med normalnim dihanjem. Podamo povprečje meritev petih zaporednih srčnih ciklov. EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 19

20 20 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

21 PREDDVORA LEVI PREDDVOR Dimenzije levega preddvora Normalna velikost Blago povečan Ženske Zmerno povečan Močno povečan Normalna velikost Blago povečan Moški Zmerno povečan Močno povečan Premer (M-prikaz PLAX) (cm) 2,7 3,8 3,9 4,2 4,3 4,6 4,7 3,0 4,0 4,1 4,6 4,7 5,2 5,2 Premer/BSA (cm/m 2 ) 1,5 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9 3,0 1,5 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9 3,0 Površina (cm 2 ) > >40 Volumen (ml) Volumen /BSA (ml/m 2 ) 22± ± Opomnik Priporočena je uporaba indeksiranega volumna levega preddvora. DESNI PREDDVOR Dimenzije desnega preddvora Povečan desni preddvor Vzdolžni premer (mm) >53 Prečni premer (mm) >44 Končna sistolična površina (cm 2 ) >18 Blago povečan Zmerno povečan Močno povečan Končna sistolična površina (cm 2 ) >45 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 21

22 22 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

23 AORTA Normalni premeri posameznih segmentov torakalne aorte. Meritve opravimo po pravilih vodilnega roba v PLAX ob koncu diastole, anulus aorte izmerimo med sistolo. Ascendentna aorta: 4. tubularni del mm (15±2 mm/m 2 ) 3. sinotubularni stik mm (15±1 mm/m 2 ) 2. bulbus aorte mm (19±1 mm/m 2 ) 1. anulus aorte mm (13±1 mm/m 2 ) Aortni lok mm Descendentna aorta mm Širina bulbusa aorte glede na telesno površino za dve starostni obdobji: let (A) in 40 let in več (B). Vrednosti so pridobljene s formulo y = 0,97 + 1,12 x (A) in 1,92 + 0,74 x (B) in izračunom 95 % intervala zaupanja s SE 0,24 (A) in SE 0,37 (B). Dilatacija je prisotna, če premer presega zgornjo mejo 95 % intervala zaupanja. Uporaba nomogramov izboljša senzitivnost preiskave, zaradi slabše korelacije v višji starostni skupini pa so predlagali enotno zgornjo mejo širine bulbusa 2,1 mm/m 2. A let B. 40 let bulbus aorte (cm) 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 spodnja meja srednja vrednost zgornja meja 1,2 1,6 2,0 2,4 1,84 2,29 2,74 3,18 2,31 2,76 3,21 3,65 2,78 3,23 3,68 4,12 BSA (m 2 ) bulbus aorte (cm) 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 1,2 1,6 2 2,4 spodnja meja 2 2,4 2,7 3 srednja vrednost 2,8 3,1 3,4 3,7 zgornja meja 3,5 3,8 4,1 4,4 BSA (m 2 ) spodnja meja srednja vrednost spodnja meja srednja vrednost zgornja meja zgornja meja EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 23

24 Ateroskleroza Aterom ali aterosklerotični plak je opredeljen kot hiperehogena nepravilna zadebelitev intime 2 mm ali več. Plak je kompleksen, če je debelejši od 4 mm, štrli v lumen, če so na njem gibljivi deli ali če je ulceriran. V odsotnosti opisanih lastnosti je plak enostaven. Klasifikacija plakov je prikazana v tabeli. stopnja opis 1 brez zadebelitve intime 2 zadebelitev intime 3 mm brez nepravilnosti 3 sesilni aterom <5mm 4 sesilni aterom 5 mm 5 aterom z gibljivim delom ali ulceracijo 24 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

25 ZAKLOPKE AORTNA ZAKLOPKA AORTNA STENOZA Ocena stopnje aortne stenoze Merila Blaga Zmerna Huda Največja hitrost (m/s) 2,6 2,9 3 4 >4 Največji gradient (mmhg) < >60 Srednji gradient (mmhg) < >50 AVA (cm 2 ) 1,5 2,5 1 1,4 <1 AVA/BSA cm 2 /m 2 >0,85 0,60 0,85 <0,60 DVI (razmerje VTI LVOT /VTI AV ) >0,50 0,25 0,50 <0,25 Neujemanja med meritvami v max >4 m/s in AVA >1 cm 2 Izključiti: v max 4 m/s in AVA <1 cm 2 (<0,6 cm 2 /m 2 ), sred. grad <30 mmhg EF 40 % EF 50 % Odgovor na stresno ehokardiografijo z dobutaminom: LF LG huda AS z ohranjenim EF - zmerno do hudo AR - stanja z velikim SV (sepsa, hipertiroidizem, anemija) - velika BSA (indeksiranje AVA) 1. krčljivostna rezerva je ohranjena A. LF LG huda AS: srednji gradient in v max AV se povečata, AVA se ne spremeni B. LF LG psevdo-huda AS: srednji gradient in v max AV se ne spremenita, AVA se poveča 2. krčljivostna rezerva ni ohranjena ocena pomembnosti AS ni mogoča, prognoza je slaba 1. Majhna BSA (indeksiranje AVA) 2. Nizek SV (SVi 35 ml/m 2 ) Izključiti: - hudo MR - hudo MS - majhne votline LV (EDD <50 mm, EDVi <60 ml/m 2 ) - visoko Zva ( 4,5 mmhg x ml -1 x m 2 ) LF LG = angl. low flow low gradient Opomnik Preiskavo opravimo ob urejenem krvnem tlaku (sistolični krvni tlak <150 mmhg). Pri atrijski fibrilaciji podamo povprečje meritev petih srčnih ciklov. V primeru v maxlvot >1,5 m/s (in v maxav <3 m/s) uporabimo za izračun največjega gradienta skozi AV formulo: PG max = 4 x (v maxav 2 v maxlvot2 ). Za natančnejšo oceno SV in SVi primerjamo vrednosti, pridobljene iz doplerskih meritev v LVOT in iz 2D/3D volumnov LV. AVA indeksiramo, če: višina <135 cm, BSA <1,5 m 2, BMI <22. Valvulo-arterijska impedanca Zva = SBP + srednji gradient skozi AV/SVi. EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 25

26 AORTNA REGURGITACIJA Ocena stopnje aortne regurgitacije Merila Blaga Zmerna Huda Kvalitativna Morfologija AV normalna/spremenjena normalna/spremenjena spremenjena/opletajoča ('flail')/velik koaptacijski defekt Širina barvnega doplerskega curka a majhna pri centralni regurgitaciji različna velika pri centralni regurgitaciji, različna pri ekscentrični Gostota reg. curka (CW) šibek gost gost Diastolični retrogradni tok krvi v descendentni aorti kratek, protodiastolični različen holodiastolični (hitrost ob koncu diastole >20 cm/s) Semikvantitativna Širina VC (mm) <3 3 6 >6 PHT (ms) > <200 Kvantitativna EROA (mm 2 ) < ; c >30 RegV (ml) < ; c >60 a pri Nyquistovi meji cm/s b s PHT lahko nepravilno ocenimo stopnjo AR (glej opomnik) c zmerno AR dodatno delimo na blago do zmerno in zmerno do hudo d velikost levega prekata ob blagi AR in hudi akutni AR je ponavadi normalna, pri hudi kronični AR pa je levi prekat povečan Opomnik Razmerje površine curka AR in površine LVOT >65 % kaže na hudo AR (parasternalni vzdolžni presek). PHT je skrajšan (precenimo hibo) pri povišanem končnem diastoličnem tlaku v LV (npr. zmanjšana podajnost LV), zdravljenju z vazodilatatorji, pri razširjeni in podajni aorti; lažno je podaljšan (podcenimo hibo) pri kronični AR. Merila za popravo aortne zaklopke: po Carpienterovi klasifikaciji sta primerna tip 1 in tip 2: normalno gibljivi lističi, razširjen aortni koren, prolaps enega ali več lističev, fenestriran prosti rob lističa. Močno spremenjena, kalcinirana ali deformirana zaklopka ni primerna za popravo. 26 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

27 MITRALNA ZAKLOPKA MITRALNA STENOZA Ocena stopnje mitralne stenoze Merila Blaga Zmerna Huda MVA (cm 2 ) 1,5 2,5 1,1 1,5 1,0 Srednji tlačni gradient (mmhg) Opomnik V izvidu vedno navedemo srčno frekvenco in krvni tlak, pri katerih so bile opravljene meritve. Pri atrijski fibrilaciji podamo povprečje meritev petih srčnih ciklov. Ocena MVA: planimetrična: v PSAX (neodvisna od hemodinamičnih razmer, omejitev je preglednost; bolj zanesljiva je 3D ocena), iz PHT: MVA = 220/PHT (PHT lažno pri AR, pri višjih polnilnih tlakih LV in LA), po kontinuitetni enačbi: slaba korelacija pri MR, AR in AF, metoda PISA: tehnično zahtevna. Kadar nismo prepričani o pomembnosti stenoze, uporabimo obremenitveno ehokardiografijo za oceno porasta gradienta med obremenitvijo in porasta pljučne hipertenzije pri pomembni stenozi poraste spap na več kot 60 mmhg. Wilkinsov točkovnik anatomskih sprememb mitralne zaklopke za oceno izida perkutane mitralne komisurotomije (PMC). Točke Gibljivost (predvsem sprednjega lističa) 1 Močno gibljiv listič, omejeno je samo gibanje vrha lističa 2 Ohranjena gibljivost bazalnega in srednjega dela lističa 3 Ohranjena gibljivost le bazalnega dela lističa 4 Negibljiv ali minimalno gibljiv listič Subvalvularne zadebelitve Drobne zadebelitve tik pod lističi Zadebelitve zajemajo eno tretjino dolžine hord Zadebelitve se širijo na distalno tretjino hord Obsežne zadebelitve in skrajšanja vseh hord Zadebelitve lističev Skoraj normalna debelina lističev (4 5 mm) Normalna debelina sredine lističa, zadebelitev robov (5 8 mm) Zadebelitev celotnega lističa (5 8 mm) Znatna zadebelitev celotnega lističa (>8 10 mm) Kalcinacije Eno hiperehogeno področje Posamezna hiperehogena področja, omejena na robove lističa Hiperehogena področja se širijo v srednji del lističa Hiperehogena področja v večjem delu lističa Opomnik >8 točk zaklopka ni primerna za PMC. MITRALNA REGURGITACIJA Klasifikacija okvare mitralne zaklopke po Carpentieru Tip 1 normalna gibljivost lističev razširjen obroč MV, perforacija, poka ('cleft') Tip 2 prekomerna gibljivost prolaps, opletajoč listič ('flail'), podaljšanje hord, raztrganje papilarne lističev mišice Tip 3 omejena gibljivost lističev tip 3a v sistoli in diastoli (revmatična okvara) tip 3b v sistoli (zaradi preoblikovanja LV) EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 27

28 Ocena stopnje organske mitralne regurgitacije Merila Blaga Zmerna Huda Kvalitativna Morfologija MV normalna/spremenjena normalna/spremenjena opletajoč listič ('flail'), raztrganje papilarnih mišic Velikost barvnega doplerskega curka majhen, centralen različno velik zelo velik centralen ali ekcentričen ob steni LA PISA a brez ali majhna zmerna velika Gostota in oblika reg. curka (CW) nepopolen/šibek prikaz / paraboličen jasen/gost prikaz /paraboličen jasen/gost prikaz /trikoten Semikvantitativna a Širina VC (mm) <3 vmesna 7 (>8 v dveh ravninah b ) Tok krvi skozi pljučne vene tok pretežno v sistoli dušen tok v sistoli obrnjen tok v sistoli c Tok krvi skozi mitralno prevladuje val A d različno prevladuje val E zaklopko (>1,5 m/s) e VTI MV /VTI AV <1 različno >1,4 Kvantitativna a EROA (mm 2 ) < ; f >40 RegV (ml) < ; f >60 + velikost levega prekata in levega preddvora ter sistolični tlak v pljučni arteriji g a pri Nyquistovi meji cm/s b povprečna vrednost meritev iz apikalnega preseka štirih votlin in apikalnega preseka dveh votlin c če ni drugih razlogov za zmanjšanje toka v sistoli (atrijska fibrilacija, povečan tlak v levem preddvoru) d ponavadi po 50. letu starosti e v odsotnosti drugih razlogov za povečanje tlaka v levem preddvoru in mitralne stenoze f zmerno MR delimo na blago do zmerno in zmerno do hudo g v odsotnosti drugih razlogov so pri blagi mitralni regurgitaciji velikost levega prekata, levega preddvora in sistolični tlak v pljučni arteriji normalni. Pri akutni hudi mitralni regurgitaciji je sistolični tlak v pljučni arteriji povečan, levi prekat pa normalno velik. Pri kronični hudi mitralni regurgitaciji je levi prekat povečan Opomnik Merilo za pomembnost ishemične mitralne regurgitacije: EROA >20 mm 2, RegV >30 ml. V primeru neskladanja med stopnjo MR in simptomi je smiselna preiskava obremenitvena ehokardiografija; porast spap nad 60 mmhg med obremenitvijo je kriterij za pomembnost MR. Neugodni napovedni dejavniki za uspešnost poprave mitralne zaklopke Spremembe na mitralni zaklopki: koaptacijska razdalja 1cm, površina bočenja ('tentinga') >2,5 3 cm 2, kompleksni regurgitacijski curki (centralni ali posteromedialni), posterolateralni kot >45. Lokalno preoblikovanje levega prekata: razdalja med papilarnima mišicama >20 mm, razdalja med posteromedialno papilarno mišico in sprednjim delom mitralnega obroča >40mm, motnje krčenja stranske stene. Globalno preoblikovanje levega prekata: EDD >65 mm, ESD >51 mm, ESV >140 ml, indeks sferičnosti >0,7 (majhna verjetnost obratnega preoblikovanja LV in slaba dolgoročna prognoza). 28 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

29 TRIKUSPIDALNA ZAKLOPKA TRIKUSPIDALNA STENOZA Merila, ki nakazujejo hemodinamično pomembno trikuspidalno stenozo Merila Srednji gradient (mmhg) VTI na TV (CW) (cm) PHT (ms) TVA kontinuitetna enačba a (cm 2 ) Dodatni podatki Desni preddvor Spodnja votla vena Blaga 5 > zmerno povečan razširjena a SV ocenimo v iztočnem traktu levega ali desnega prekata. V primeru več kot blage trikuspidalne regurgitacije površino praviloma podcenimo. Opomnik: Zelo redka okvara zaklopke, zato nobena od metod izračuna ni preverjena v raziskavah. Meritve opravljamo s CW doplerjem pri srčni frekvenci pod 100/min (najbolje med 70 in 80/min). Pri atrijski fibrilaciji podamo povprečje meritev petih srčnih ciklov. Zaradi respiratornih nihanj merimo povprečje ob vdihu in izdihu. TVA iz PHT = 190/PHT TRIKUSPIDALNA REGURGITACIJA Ocena stopnje trikuspidalne regurgitacije Merila Blaga Zmerna Huda Kvalitativna Morfologija TV normalna normalna ali spremenjena običajno spremenjena; motena koaptacija, opletajoča ('flail') Velikost barvnega doplerskega curka a majhen, centralen različno velik zelo velik centralen ali ekcentričen ob steni RA Gostota in oblika reg. curka (CW) šibek jasen/gost jasen/gost paraboličen paraboličen trikotna oblika z zgodnjim vrhom Semikvantitativna Širina VC (mm) a ni opredeljena <7 7 PISA (mm) b >9 Tok skozi TV (m/s) normalen normalen dominanten val E ( 1) d Tok v jetrni veni c tok pretežno v sistoli dušen tok v sistoli obrnjen tok v sistoli Kvantitativna EROA (mm 2 ) ni opredeljena ni opredeljena 40 RegV (ml) ni opredeljen ni opredeljen 45 + velikost desnega preddvora, desnega prekata, spodnje votle vene a pri Nyquistovi meji cm/s b pomik osnovnice na Nyquistovo mejo 28 cm/s c če ni drugih razlogov za zmanjšanje toka v sistoli (atrijska fibrilacija, povečan tlak v desnem preddvoru) d če ni drugih razlogov za zvišan tlak v desnem preddvoru e če ni drugih razlogov, so velikosti RA, RV in VCI pri blagi TR običajno normalne. Indeks ekscentričnosti RV >2 ob koncu sistole nakazuje hudo TR. Pri akutni hudi TR je RV pogosto normalno velik. Pri kronični TR je RV povečan. (Še) nepomembno povečane votline desnega srca (meritve iz A4CH): premer desnega prekata v srednjem delu 33 mm, RVEDA 28 cm 2, RVESA 16 cm 2, RVFAC >32 %, volumen RA 33 ml/m 2. Normalen je premer VCI do 2,1 cm EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 29

30 PULMONALNA ZAKLOPKA PULMONALNA STENOZA Ocena stopnje pulmonalne stenoze Merila Blaga Zmerna Huda Največji gradient (mmhg) < >64 Srednji gradient (mmhg) < >40 Največja hitrost (m/s) <3 3 4 >4 PULMONALNA REGURGITACIJA Ocena stopnje pulmonalne regurgitacije Merila Blaga Zmerna Huda Kvalitativna Morfologija PV normalna normalna/spremenjena spremenjena Širina in dolžina barvnega doplerskega curka a Gostota reg. curka (CW) b Razmerje SV v PA in SV v LVOT (PW) Semikvantitativna ozek, običajno <10 mm v dolžino, ozek začetni del nepopoln prikaz/počasna deceleracija normalno ali blago povečano vmesno jasen prikaz/različno vmesno širok, širok v začetnem delu, lahko kratkega trajanja jasen prikaz/strma deceleracija/zgodnja prekinitev diastoličnega toka močno povečano Širina VC ni opredeljena ni opredeljena ni opredeljena Kvantitativna EROA (mm 2 ) ni opredeljena ni opredeljena ni opredeljena RegV (ml) ni opredeljen ni opredeljen ni opredeljen + velikost desnega prekata c a pri Nyquistovi meji cm/s b hitra deceleracija ni specifična za hudo PR c če ni drugih razlogov, je velikost desnega prekata ob blagi PR ponavadi normalna, prav tako je ponavadi normalna pri hudi akutni PR. Pri hudi kronični PR je desni prekat povečan Opomnik Na hudo pulmonalno regurgitacijo kaže: hitra izenačitev tlaka v pljučni arteriji in desnem prekatu, kar prikažemo s CW kot hitro zmanjšanje hitrosti regurgitacijskega toka krvi v diastoli (PHT <250 ms). Kratek PHT ni nujno znak hude PR, temveč je lahko posledica povečanega končnega diastoličnega tlaka v RV. diastolični obrat toka v pljučni arteriji, paradoksno gibanje medprekatnega pretina zaradi volumske obremenitve, povečanje RV, oslabljena funkcija RV. Velikost desnega prekata: PR ni pomembna, če znaša premer desnega prekata v srednjem delu 33 mm, RVEDA 28 cm 2, RVESA 16 cm 2, RVFAC >32 %. 30 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

31 UMETNE ZAKLOPKE Mehanične zaklopke imajo normalno blago valvularno regurgitacijo, ki izvira znotraj obroča, med obročem in loputkami. Biološke zaklopke imajo lahko blago centralno valvularno regurgitacijo. V tabeli so naštete najpogostejše vrste mehaničnih in bioloških umetnih zaklopk ter njihove značilnosti glede na velikost zaklopke. Normalna doplerska merila za umetne aortne zaklopke Valve ATS Bileaflet ATS AP Bileaflet Baxter Perimount Stented bovine pericardial Biocor Stented porcine Extended Biocor Stentless Size Peak gradient (mm Hg) Mean gradient (mmhg) Effective orifice area (cm 2 ) ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 0.4 Bioflo ± ± ± 0.1 Stented bovine pericardial ± ± ± ± ± ± 0.3 Bjork-Shiley ± ± ± 0.3 Single tilting disc ± ± ± 0.4 Carbomedics Reduced Bileaflet Carbomedics Standard Bileaflet Carbomedics Tophat Bileaflet Carpentier Edwards Pericardial Stented bovine pericardial Carpentier Edwards Standard Stented porcine Carpentier Supra-Annular Stented porcine ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 0.7 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 31

32 Cryolife Stentless Edwards Duromedics Bileaflet Edwards Mira Bileaflet Hancock Stented porcine Hancock II Stented porcine Homograft Homograft valves Intact Stented porcine Ionescu-Shiley Stented bovine pericardial Labcor Santiago Stented bovine pericardial Labcor Synergy Stented porcine MCRI On-X Bileaflet Medtronic Advantage Bileaflet Medtronic Freestyle Stentless ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

33 Appendix A. (Continued) ± ± ± ± ± ± 0.2 Medtronic Hall ± ± ± 0.4 Single tilting disc ± ± ± 0.5 Medtronic Mosaic Stented porcine Mitroflow Stented bovine pericardial Monostrut Bjork-Shiley Single tilting disc ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 0.7 Prima ± ± ± 0.3 Stentless ± ± ± ± ± ± 0.5 Omnicarbon ± ± ± 0.3 Single tilting disc ± ± ± ± ± ± 0.4 Omniscience ± ± ± 0.1 Single tilting disc ± ± ± ± ± ± 0.2 Starr Edwards Caged ball Sorin Bicarbon Bileaflet Sorin Pericarbon Stentless ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 5.1) 1.8± 0.5 St. Jude Medical Haem Plus Bileaflet ± ± ± 0.5 St Jude Medical Regent Bileaflet St Jude Medical Standard Bileaflet St Jude Medical Stentless ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 0.6 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 33

34 Normalna doplerska merila za umetne mitralne zaklopke Valve Size Peak gradient (mm Hg) Mean gradient (mm Hg) Peak velocity (m/s) Pressure half-time (ms) Effective orifice area (cm 2 ) Biocor Stentless bioprosthesis Bioflo pericardial Stented bioprosthesis Bjork-Shiley Tilting disc Bjork-Shiley monostrut Tilting disc Carbomedics Bileaflet Carpentier- Edwards Stented bioprosthesis Carpentier- Edwards pericardial Stented Bioprosthesis Duromedics Bileaflet Hancock I or not specified Stented bioprosthesis Hancock II Stented bioprosthesis ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 4 6 ± ± ± ± ± 4 5 ±2 1.6 ± ± ± ± ± ± ± ± ±3 2 ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ±2 1.7 ± ± ± ± ± ± ± ± ±3 93 ± ± ± ± ± ± ± ± 6 5 ± ± ± ± 4 3 ± ± ± ± ± ± ± ± 4 5 ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 2 90 ± ± ± ± ± ± ± ± ± 36 Hancock pericardial Stented bioprosthesis ± ± ± 23 Ionescu-Shiley Stented bioprosthesis ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

35 Ionescu-Shiley low ± ± ± 30 profile Stented bioprosthesis ± ± ± 15 Labcor-Santiago pericardial ± ± ± ± 0.48 Stented bioprosthesis ± ± ± ± Lillehei- Kaster Tilting disc ± ± 22 Medtronic- Hall Tilting disc Medtronic Intact Porcine Stented bioprosthesis Mitroflow Stented bioprosthesis Omnicarbon Tilting disc On-X Bileaflet Sorin Allcarbon Tilting disc Sorin Bicarbon Bileaflet St Jude Medical Bileaflet Starr- Edwards Caged ball ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 3 5 ± 1 2 ± ± ± ± 2 4 ±1 1.8 ± ± ± ± 2 4 ±1 1.6 ± ± ± ±1 4 ±1 1.6 ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 3 4 ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 4 5 ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± ± 0.6 Stentless quadrileaflet bovine pericardial Stentless bioprosthesis ± ± 0.4 Wessex ± ± ± 19 Stented bioprosthesis ± ± ± 21 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 35

36 Ultrazvočna ocena umetne aortne zaklopke Normalna Možna stenoza Pomembna stenoza Struktura in gibanje zaklopke Mehanična ali biološka zaklopka normalna pogosto spremenjena a spremenjena a Doplerska kvantitativna merila Največja hitrost (m/s) bc <3 3 4 >4 Srednji gradient (mmhg) bc < >35 DVI b 0,30 0,25 0,29 <0,25 EOA (cm 2 ) bd >1,2 0,8 1,2 <0,8 EOA proti referenčni vrednosti bd referenca ± 1 SD <referenca 1 SD <referenca 2 SD Obris curka skozi zaklopko e trikoten, zgoden vrh trikoten/vmesen simetričen, okrogel vrh AT (ms) e < >100 a Spremenjene mehanične zaklopke: loputke so negibljive ali omejeno gibljive, prisotnost tromba ali panusa; spremenjene biološke zaklopke: zadebelitve/kalcinacije, prisotnost tromba ali panusa b Velja pri normalnem/skoraj normalnem utripnem volumnu (SV ml) c Na merilo vpliva velikost toka, tudi sočasna regurgitacija na umetni zaklopki d Efektivna površina ustja umetne aortne zaklopke ne velja, če sta prisotni več kot blagi mitralna ali aortna regurgitacija e Na merilo vplivajo srčna frekvenca, funkcija levega prekata in preddvorno-prekatna podajnost Algoritem za oceno zvišane hitrosti skozi umetno aortno zaklopko Največja hitrost curka skozi umetno aortno zaklopko >3 m/s DVI 0,30 DVI 0,25-0,29 DVI <0,25 Oblika curka AT (ms) >100 <100 >100 <100 Razmisli o stenozi umetne zaklopke Subvalvularna zožitev Podcenjen gradient Neustrezna hitrost v LVOT a Normalna umetna zaklopka Indeksirana EOA N Visok pretok PPM Sum na stenozo umetne zaklopke c Razmisli o neustrezni hitrosti v LVOT b a Zbiralno okence PW preblizu umetni zaklopki, zlasti če je hitrost curka, izmerjena s CW, 4 m/s b Zbiralno okence PW predaleč od umetne zaklopke (proti srčni konici), zlasti če je hitrost curka, izmerjena s CW, 3 3,9 m/s c Stenoza je še dodatno podkrepljena z EOA, ki ga primerjamo z referenčnimi vrednostmi v tabeli, če je znana vrsta in velikost umetne zaklopke 36 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

37 Algoritem za razlago visokih gradientov na umetni aortni zaklopki Neujemanje zaklopke z bolnikom Hud PPM, če < 0,65 cm 2 /m 2 Da Visok transaortni gradient Tabela Predvidena EOA/BSA <0,85 cm 2 /m 2 Možna disfunkcija zaklopke, če: gradient narašča med spremljanjem se EOA manjša med spremljanjem EOA < referenčne vrednosti - 1SD Zaklopka z dvema loputkama? Da Ne Da Tabela Da Spremenjena morfologija/gibljivost zaklopke Ne ali nedoločeno DVI <0.3 Možnosti: Zajet centralni curek Stenoza umetne zaklopke Tehnična napaka Ocena gibljivosti z diaskopijo Potrdi/ovrzi disfunkcijo umetne zaklopke Možnosti: Stenoza umetne zaklopke Tehnična napaka Ne Možnosti: Aortna regurgitacija Visok utripni volumen Pospešen tok v LVOT Tehnična napaka Referenčno EOA odčitamo iz tabele (poznati moramo vrsto in velikost vstavljene zaklopke). Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne aortne zaklopke (centralne in paravalvularne) Blaga Zmerna Huda Struktura in gibanje zaklopke Mehanične in biološke zaklopke običajno normalna običajno spremenjena a običajno spremenjena a Doplerska merila (kvantitativna in semikvantitativna) Širina VC b (mm) <3 3 6 >6 Širina barvnega doplerskega curka ozek ( 25) vmesen (26 64) širok ( 65) pri centralnih curkih (% premera LVOT) b Gostota barvnega doplerskega šibek/nepopoln jasen/gost jasen/gost curka (CW) PHT (ms) (CW) c dolg (>500) vmesen ( ) kratek (>200) Razmerje SV ali VTI v LVOT in RVOT (PW) blago povečano (>1,2 1,5) vmesno (1,6 1,8) močno povečano (>1,8) Diastolični obrat toka v descendentni AO (PW) odsoten ali kratek, protodiastolični vmesen izrazit holodiastolični (končna diastolična hitrost >1,8 cm/s) Obodni obseg paravalvularnega < >20 puščanja (%) d Doplerska kvantitativna merila RegV (ml/utrip) < ; f 60 RF (%) < Posredni znaki Velikost LV e normalna normalna/blago povečana znatno povečana a Spremenjene mehanične zaklopke: negibljive/omejeno gibljive loputke (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija); spremenjene biološke zaklopke: zadebeljeni lističi/kalcinacije, prolaps (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija) b Velja za centralne curke, manj zanesljiva pri ekscentričnih curkih; Nyquistova meja cm/s c Vpliv podajnosti levega prekata d Velja samo za paravalvularno regurgitacijo e Velja za kronično, pozno pooperativno aortno regurgitacijo v odsotnosti drugih vzrokov f Zmerno regurgitacijo lahko razdelimo v blago do zmerno in zmerno do hudo EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 37

38 Ultrazvočna ocena umetne mitralne zaklopke Normalna Možna stenoza Pomembna stenoza Struktura in gibanje zaklopke Mehanična ali biološka zaklopka normalna pogosto spremenjena a spremenjena a Doplerska kvantitativna merila Največja hitrost vala E (m/s) bc <1,9 1,9 2,5 >2,5 Srednji gradient (mmhg) bc >10 DVI b <2,2 2,2 2,5 >2,5 EOA (cm 2 ) bd >2 1 2 <1 EOA proti referenčni vrednosti bd referenca ± 1 SD <referenca 1 SD <referenca 2 SD PHT (ms) e < >200 a Spremenjene mehanične zaklopke: loputke so negibljive ali omejeno gibljive, prisotnost tromba ali panusa; spremenjene biološke zaklopke: zadebelitve/kalcinacije, prisotnost tromba ali panusa b Velja pri normalnem/skoraj normalnem utripnem volumnu (SV ml) c Na merilo vpliva velikost toka, tudi sočasna regurgitacija na umetni zaklopki d Efektivna površina ustja umetne mitralne zaklopke ne velja, če sta prisotni več kot blagi mitralna ali aortna regurgitacija e Na merilo vplivajo srčna frekvenca, funkcija levega prekata in preddvorno-prekatna podajnost Algoritem za razlago visokih gradientov na umetni mitralni zaklopki Visok transmitralni gradient Neujemanje zaklopke z bolnikom Hud PPM <0,90 cm 2 /m 2 Da Tabela Predvidena EOA/BSA <1,2 cm 2 /m 2 Možna disfunkcija zaklopke, če: gradient narašča med spremljanjem se EOA manjša med spremljanjem EOA < referenčne vrednosti - 1SD Zaklopka z dvema loputkama? Da Ne Da Tabela Da Spremenjena morfologija/gibljivost zaklopke Ne ali nedoločeno DVI >2,2 Možnosti: Zajet centralni curek Neodkrita mitralna regurgitacija Stenoza umetne zaklopke Tehnična napaka Možnosti: Neodkrita mitralna regurgitacija Stenoza umetne zaklopke Tehnična napaka Ne Možnosti: Visok utripni volumen Tehnična napaka Ocena gibljivosti z diaskopijo Potrdi/ovrzi disfunkcijo umetne zaklopke Referenčno EOA odčitamo iz tabele (poznati moramo vrsto in velikost vstavljene zaklopke). 38 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

39 Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne mitralne zaklopke (centralne in paravalvularne) Blaga Zmerna Huda Struktura in gibanje zaklopke a Mehanične in biološke zaklopke običajno normalna običajno spremenjena b običajno spremenjena b Kvantitativna in semikvantitativna merila Površina barvnega doplerskega curka (cm 2 ) c majhen, centralen curek (<4 cm 2 ali <20 % površine LA) različen velik centralen curek >8 cm 2 ali >40 % površine LA; curki različnih velikosti, ki zadevajo steno LA in se vrtinčijo v LA PISA (mm) d majhna (<4 )/ je ni vmesna velika ( 9 ) Gostota in oblika reg. curka (CW) šibek/nepopolen, paraboličen pretežno v sistoli e jasen/gost, običajno paraboličen dušen tok v sistoli e jasen/gost, trikotna oblika, zgoden vrh obrnjen tok v sistoli f DVI (PW) g <2,2 2,2 2,5 >2,5 Kvantitativna merila h Širina VC (mm) <3 3 6 >6 RegV (ml/utrip) < ; i 60 RF (%) < EROA (mm 2 ) < ; i 40 Posredni znaki Velikost LV in LA j normalna normalna/blago znatno povečana povečana Pljučna hipertenzija (spap 50 mmhg v mirovanju in 60 mmhg med obremenitvijo) običajno odsotna različno običajno prisotna a Najzanesljivejša ocena s TEE, zlasti pri mehaničnih zaklopkah b Spremenjene mehanične zaklopke: negibljive/omejeno gibljive loputke (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija); spremenjene biološke zaklopke: zadebeljeni lističi/kalcinacije, prolaps (valvularna regurgitacija), dehiscenca ali guganje (paravalvularna regurgitacija) c Pri Nyquistovi meji cm/s d Pri Nyquistovi meji 40 cm/s e Če ni drugih razlogov za dušen sistolični tok (npr. atrijska fibrilacija, zvišan LAP) f Sistolični obrat je specifičen, ne pa senzitiven za hudo MR g Razmerje med pretokoma skozi umetno MV in LVOT h Ta merila so manj zanesljiva kot pri nativni MR i Zmerno regurgitacijo lahko razdelimo v blago do zmerno in zmerno do hudo regurgitacijo j Velikost velja samo za kronične napake Ultrazvočna merila, sumljiva za stenozo umetne trikuspidalne zaklopke Možna stenoza a Največja hitrost (m/s) b >1,7 Srednji gradient (mmhg) b PHT (ms) EOA in VTI TVR /VTI LVOT a Zaradi nihanja z dihanjem podamo povprečje 5 ciklov b Se lahko poveča tudi pri regurgitaciji ni podatkov TVR (angl. tricuspid valve replacement) umetna trikuspidalna zaklopka EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 39

40 Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne trikuspidalne zaklopke Blaga Zmerna Huda Struktura zaklopke običajno normalna spremenjena/dehiscenca spremenjena/dehiscenca Doplerska merila Površina barvnega doplerskega < >10 curka, samo pri centralnih curkih (cm 2 ) Širina VC (cm) a ni definirana ni definirana, vendar <0,7 >0,7 Gostota in obris curka (CW) nepopoln, šibek, paraboličen gost, različen obris gost, trikoten z zgodnjim vrhom Sistolični tok skozi jetrno veno (PW) normalen ali dušen dušen holosistoličen obrat Velikost RV, RA, VCI b normalna povečana znatno povečana a Velja za valvularno trikuspidalno regurgitacijo, osnova so meritve trikuspidalne regurgitacije nativne zaklopke; meje za oceno stopnje paravalvularne regugitacije niso znane b Če ni drugih vzrokov za povečanje Ultrazvočna merila, sumljiva za stenozo umetne pulmonalne zaklopke Zadebeljeni in/ali negibljivi lističi Zožitev anterogradnega barvnega curka Največja hitrost skozi umetno zaklopko >3 m/s ali >2 m/s skozi homograft a Naraščanje največje hitrosti pri spremljanju b Motena funkcija ali zvišan sistolični tlak v RV a Sumljivo za stenozo, ne pa diagnostično b Bolj zanesljivo merilo Ultrazvočna ocena stopnje regurgitacije umetne pulmonalne zaklopke Blaga Zmerna Huda Struktura zaklopke običajno normalna spremenjena/dehiscenca spremenjena/dehiscenca Doplerska merila Velikost barvnega doplerskega curka (centralen curek, na nivoju pulmonalnega obroča) a ozek z majhnim izvorom; širina curka 25 % vmesen; širina curka % običajno širok z velikim izvorom; širina curka >50 %; lahko kratkotrajen Gostota reg. curka (CW) šibek/nepopoln gost gost PHT (CW) dolg vmesen krajši b ; zgodnja prekinitev diastoličnega toka Razmerje SV v PA in SV v blago povečano vmesno močno povečano LVOT (PW) c Diastolični obrat toka v PA ga ni prisoten prisoten Velikost RV normalna d normalna ali povečana povečana e a Pri Nyquistovi meji cm/s; velja za centralne, ne pa ekscentrične curke b Strm naklon ni specifičen za hudo pulmonalno regurgitacijo c Mejne vrednosti za regurgitacijski volumen in frakcijo niso zanesljivo opredeljene d Če ni drugih razlogov za povečan RV, vključno z vztrajajočim povečanjem prekata po kirurškem posegu e Če ni drugih razlogov za povečanje RV. Akutna pulmonalna regurgitacija je zelo redka. Volumsko obremenitev RV običajno spremlja značilno paradoksno gibanje medprekatnega pretina 40 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

41 PERIKARD PERIKARDIALNI IZLIV IN TAMPONADA Ocena količine perikardialnega izliva je semikvantitativna: majhen izliv (<100 ml): perikardialna špranja ob vseh votlinah do 0,5 cm, zmeren izliv ( ml): perikardialna špranja 0,5 2 cm, velik izliv ( 500 ml): perikardialna špranja >2 cm. O tamponadi srca govorimo, kadar zaradi nabiranja perikardialne tekočine tlak v osrčniku preseže tlak v srčnih votlinah. Posledično je motena polnitev srčnih votlin, zaradi česar pride do padca utripnega volumna. Ehokardiografski znaki vtočne motnje: sistolični kolaps desnega preddvora (za >tretjino srčnega ciklusa kaže na pomembnejšo motnjo), diastolični kolaps desnega prekata (v zgodnji diastoli), nihanje prostornine prekatov premik IVS proti LV med vdihom in proti DV med izdihom, nihajoče srce, spreminjanje vtočnih hitrosti skozi atrioventrikularne zaklopke z dihanjem: upad hitrosti skozi MV za 30 % v prvem utripu med vdihom in za 60 % skozi TV v prvem utripu med izdihom, razširjena VCI ( 2,5 cm) in <50 % spreminjanje premera z dihanjem. KONSTRIKTIVNI PERIKARDITIS Ehokardiografska merila: zadebeljen perikard ( 3 mm), nihanje polnjenosti prekatov z dihanjem pomik IVS v levo med vdihom in v desno med izdihom, nenormalno gibanje IVS 'septal bounce' (nenaden posterioren pomik IVS v zgodnji diastoli med vdihom; M-prikaz), sploščenost zadnje stene levega prekata v diastoli (M-prikaz), restriktiven vzorec polnitve prekatov (visok E, kratek DT, nizek A), spreminjanje vtočnih hitrosti skozi atrioventrikularne zaklopke z dihanjem >25 % (med vdihom hitrost polnitve skozi MV pade in skozi TV naraste), TDI: visok e' sept (>7 cm/s) in nizek e' lat (razmerje e' lat/e' sept <1), diastolični obrat toka krvi v jetrnih venah med izdihom. Ehokardiografske razlike med konstriktivnim perikarditisom in restriktivno kardiomiopatijo. Konstriktivni perikarditis Restriktivna kardiomiopatija Videz perikarda zadebeljen normalen Velikost preddvorov blago ali zmerno povečana močno povečana Gibanje IVS izrazito odvisno od dihanja neodvisno od dihanja 'septal bounce' Nihanje pretoka skozi MV in TV >25 % <15 % z dihanjem Sistolični tlak v RV običajno <40 mmhg običajno >60 mmhg e' sept 8 cm/s <8 cm/s Tok v jetrnih venah diastolični obrat toka krvi med izdihom diastolični obrat toka krvi med vdihom Opomnik Perikard bolje prikažemo s CT ali MR slikanjem. EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 41

42 42 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

43 HEMODINAMIČNE MERITVE HEMODINAMIČNE SPREMENLJIVKE Tlačni gradient razlika tlakov med dvema priležnima votlinama. Poenostavljena Bernoullijeva enačba: PG = 4v 2 Volumen krvi v srčnem ciklu utripni volumen: Volumen (ml) = površina (cm 2 ) x VTI (cm) = πr 2 x VTI SV (ml) = CSA x VTI = πr 2 x VTI = π D 2 x VTI = 0,785 x D 2 x VTI 2 D premer HEMODINAMIČNE IZPELJANKE a Kontinuitetna enačba: SV1 = SV2 CSA1 x VTI1 = CSA2 x VTI2 b Metoda PISA: PISA = 2πr 2 PISA x v a = EROA x v maxreg EROA (cm 2 ) = 2πr2 x v a v maxreg RegV (ml) = EROA x VTIreg c Volumetrična metoda: RegV (ml) = SV skozi reg zaklopko SV skozi N zaklopko RF (%) = RegV x 100 SV skozi reg zaklopko Primeri: a Aortna stenoza AVA x VTI AV = CSA LVOT x VTI LVOT AVA = CSA x VTI LVOT LVOT VTI AV = πr2 x VTI LVOT VTI AV r polmer LVOT a Mitralna stenoza MVA x VTI MV = CSA LVOT x VTI LVOT MVA = CSA x VTI LVOT LVOT VTI MV = πr2 x VTI LVOT VTI MV r polmer LVOT b Aortna regurgitacija EROA = 2πr2 x v a v maxar RegV = EROA x VTI AR r polmer PISA b Mitralna regurgitacija EROA = 2πr2 x v a v maxmr RegV = EROA x VTI MR r polmer PISA b Mitralna stenoza EOA = 2πr2 x v a x v maxmv α 180 α odpiralni kot med lističema MV in smerjo toka c Aortna regurgitacija RegV = SV LVOT - SV MV = πr 2 x VTI - LVOT LVOT πr2 x VTI MV MV RF AR = RegV x 100 = SV LVOT - SV MV SV LVOT SV LVOT x 100 c Mitralna regurgitacija RegV = SV MV - SV LVOT = πr 2 x VTI - MV MV πr2 x VTI LVOT LVOT RF MR = RegV x 100 = SV MV - SV LVOT SV MV SV MV x 100 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 43

44 Ocena hemodinamičnega stanja s pomočjo doplerske ultrazvočne preiskave srca 11. Spodnja votla vena in ocena CVP VCI 2,1 cm in >50 % kolaps povprečni 3 mmhg (0-5) VCI 2,1 cm in <50 % kolaps 1. Utripni volumen levega prekata SV = VTI LVOT x πr 2 CO = SV x HR ali povprečni 8 mmhg (5-10) VCI >2,1 cm in >50 % kolaps VCI >2,1 cm in <50 % kolaps povprečni 15 mmhg (10-20) CI = CO/BSA VTI LVOT LVOT 2r 10. Antegradni tok v RVOT (PW) Norm PAP PH VTI 2. Aortna regurgitacija LVEDP = DBP - 4(v edar ) 2 AT mpap = 79 - (0,45 x AT) PVR = (v maxtr /VTI RVOT ) x ,16 9. Pulmonalna regurgitacija AR 3. Mitralna regurgitacija LAP = SBP - 4(v maxmr ) 2 dpap = 4(v edpr ) 2 + CVP MR PR 7 PV mpap = 4(v maxpr ) 2 + CVP 4. in 5. PW MV in TDI septalno LAP* = (E/e' sept) Trikuspidalna regurgitacija RVSP = 4(v maxtr ) 2 + RAP (=CVP) 7. Pljučne vene LAP* = 35-0,39 x SF E A e' TDI V odsotnosti pulmonalne stenoze: RVSP = spap SF = VTI S /(VTI S + VTI D ) TR 4. in 6. PW MV in TDI lateralno Ap LAP* = 1,24 (E/e' lat) + 1,9 12. VSD RVSP = SBP - 4(v maxvsd ) 2 *Navedene metode za oceno LAP so pridobljene empirično in razmeroma dobro korelirajo z invazivno merjenimi tlaki, imajo pa številne omejitve. Bolj zanesljiva je ocena s pomočjo algoritmov. 44 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

45 Algoritem za kvalitativno oceno tlaka v levem preddvoru pri preiskovancih z oslabljeno sistolično funkcijo levega prekata. MV E/A E/A <1 in E 50 cm/s 1 E/A <2 ali E/A <1 in E >50 cm/s E/A 2 DT <150 ms E/e' av <8 E/Vp <1,4 S/D >1 Ardur - Adur <0 ms Val Δ E/A <0,5 spap <30 mmhg IVRT/t E-e' >2 E/e' av >15 E/Vp >2,5 S/D <1 Ardur - Adur 30 ms Val Δ E/A 0,5 spap >35 mmhg IVRT/t E-e' <2 Normalen LAP Povišan LAP Algoritem za kvalitativno oceno tlaka v levem preddvoru pri preiskovancih z ohranjeno sistolično funkcijo levega prekata. E/e' E/e' 8 E/e' 9-14 E/e' av 13 E/e' sept 15 E/e' lat 12 volumen LA <34 ml/m 2 Ardur - Adur <0 ms Val Δ E/A <0,5 spap <30 mmhg IVRT/t E-e' >2 volumen LA 34 ml/m 2 Ardur - Adur 30 ms Val Δ E/A 0,5 spap >35 mmhg IVRT/t E-e' <2 Normalen LAP Povišan LAP EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 45

46 Vrednosti tlakov v srčnih votlinah in velikih žilah Normalno Patološko RAP (mmhg) 1 8 RVSP (mmhg) spap (mmhg) >35 mpap (mmhg) <20 >25 dpap (mmhg) 4 12 PCWP=LAP (mmhg) 4 12 >15 LVEDP (mmhg) 4 12 PVR (WU) <1,5 >3 V smernicah za obravnavo in zdravljenje pljučne hipertenzije je ta definirana z vrednostjo mpap nad 25 mmhg. Pri ehokardiografski preiskavi o pljučni hipertenziji govorimo pri hitrosti trikuspidalne regurgitacije nad 2,8 m/s oziroma spap nad 35 mmhg. Ehokardiografska razdelitev pljučne hipertenzije: Blaga Zmerna Huda spap mmhg spap mmhg spap >60 mmhg 46 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

47 PRIPOROČENA LITERATURA SRČNE VOTLINE Lang RM, Bierig M, Devereux RB, Flachskampf FA, Foster E, Pellikka PA, et al. American Society of Echocardiography's Nomenclature and Standards Committee; Task Force on Chamber Quantification; American College of Cardiology Echocardiography Committee; American Heart Association; European Association of Echocardiography, European Society of Cardiology. Recommendations for chamber quantification. Eur J Echocardiogr 2006; 7: Rumberger JA, Ryan T, Verani MS. Standardized myocardial segmentation and nomenclature for tomographic imaging of the heart. A statement for healthcare professionals from the Cardiac Imaging Committee of the Council on Clinical Cardiology of the American Heart Association. Circulation 2002; 105: Nagueh SF, Appleton CP, Gillebert TC, Marino PN, Oh JK, Smiseth OA, et al. Recommendations for the evaluation of left ventricular diastolic function by echocardiography. Eur J Echocardiogr 2009; 10: Gorcsan J, Abraham T, Agler DA, Bax JJ, Derumeaux G, Grimm RA, et al. Echocardiography for Cardiac Resynchronization Therapy: Recommendations for Performance and Reporting. J Am Soc Echocardiogr 2008; 21: Rudski LG1, Lai WW, Afilalo J, Hua L, Handschumacher MD, Chandrasekaran K, et al. Guidelines for the echocardiographic assessment of the right heart in adults: a report from the American Society of Echocardiography endorsed by the European Association of Echocardiography, a registered branch of the European Society of Cardiology, and the Canadian Society of Echocardiography. J Am Soc Echocardiogr 2010; 23: AORTA Evangelista A, Flachskampf FA, Erbel R, Antonini-Canterin F, Vlachopoulos C, Rocchi G, et al. Echocardiography in aortic diseases: EAE recommendations for clinical practice. Eur Heart J Cardiovasc Imaging 2010; 11: Roman MJ, Devereux RB, Kramer-Fox R, O Loghlin J. Two-dimensional echocardiographic aortic root dimensions in normal children and adults. Am J Cardiol 1989; 64: ZAKLOPKE Baumgartner H, Hung J, Bermejo J, Chambers JB, Evangelista A, Griffin BP, et al. Echocardiographic assessment of valve stenosis: EAE/ASE recommendations for clinical practice. European Journal of Echocardiography 2009; 10: Lancellotti P, Tribouilloy C, Hagendorff A, Popescu BA, Edvardsen T, Pierard LA, et al. Recommendations for the echocardiographic assessment of native valvular regurgitation: an executive summary from the European Association of Cardiovascular Imaging. Eur Heart J Cardiovasc Imaging 2013; 14: Lancellotti P, Tribouilloy C, Hagendorff A, Moura L, Popescu BA, Agricola E, et al. European Association of Echocardiography recommendations for the assessment of valvular regurgitation. Part 1: aortic and pulmonary regurgitation (native valve disease). Eur J Echocardiogr 2010; 11: Lancellotti P, Moura L, Pierard LA, Agricola E, Popescu BA, Tribouilloy C, et al. European Association of Echocardiography recommendations for the assessment of valvular regurgitation. Part 2: mitral and tricuspid regurgitation (native valve disease). Eur J Echocardiogr 2010; 11: Vahanian A, Alfieri O, Andreotti F, Antunes MJ, Barón-Esquivias G, Baumgartner H, et al. Guidelines on the management of valvular heart disease (version 2012). Eur Heart J 2012; 33: EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 47

48 Bonow RO, Carabello BA, Chatterjee K, de Leon AC Jr, Faxon DP, et al focused update incorporated into the ACC/AHA 2006 guidelines for the management of patients with valvular heart disease: a report of the American College of Cardiology/American Heart Association Task Force on Practice Guidelines (Writing Committee to revise the 1998 guidelines for the management of patients with valvular heart disease). Endorsed by the Society of Cardiovascular Anaesthesiologists, Society for Cardiovascular Angiography and Interventions, and Society of Thoracic Surgeons. J Am Coll Cardiol 2008; 52: e1 e142. Unger P, Rosenhek R, Dedobbeleer C, Berrebi A, Lancellotti P. Management of multiple valve disease. Heart 2011; 97(4): Pibarot P, Dumesnil JG. Low-flow, low-gradient aortic stenosis with normal and depressed left ventricular ejection fraction. J Am Coll Cardiol 2012; 60: UMETNE ZAKLOPKE Zoghbi WA, Chambers JB, Dumesnil JG, Foster E, Gottdiener JS, Grayburn PA, et al. Recommendations for Evaluation of Prosthetic Valves With Echocardiography and Doppler Ultrasound. J Am Soc Echocardiography 2009; 22: Pibarot P, Dumesnil JG. Doppler echocardiographic evaluation of prosthetic valve function. Heart 2012; 98: PERIKARD Cosyns B, Paelinck B. Pericardial disease. In: Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ, eds. The EAE Textbook of Echocardiography. New York: Oxford University Press; p Klein LA, Abbara S, Agler DA, Appleton CP, Asher CR, Hoit B, et al. American Society of Echocardiography Recommendations for multimodality Cardiovascular imaging of patients with pericardial disease. J Am Soc Echocardiogr 2013; 26: Hancock EW. Differential diagnosis of restrictive cardiomyopathy and constrictive pericarditis. Heart 2001; 86: HEMODINAMIKA Kallmayer A, Zamorano JZ, Locorotondo G, Garbi M, de Diego JJG, Fernandez MAG. Non-invasive haemodynamic assessment. In: Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ, eds. The EAE Textbook of Echocardiography. New York: Oxford University Press; p Hoeper MM, Bogaard HJ, Condliffe R, Frantz R, Khanna D, Kurzyna M, et al. Definitions and Diagnosis of Pulmonary Hypertension. J Am Coll Cardiol 2013; 62(25, SuppL): D Ommen SR, Nishimura RA, Appleton CP, Miller FA, Oh JK, Redfield MM, et al. Clinical Utility of Doppler Echocardiography and Tissue Doppler Imaging in the Estimation of Left Ventricular Filling Pressures: A Comparative Simultaneous Doppler-Catheterization Study. Circulation 2000; 102: EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

49 UČBENIKI Galiuto L, Badano L, Fox K, Sicari R, Zamorano JZ. The EAE Textbook of Echocardiography. New York: Oxford University Press; Armstrong WF, Ryan T, Feigenbaum H. Feigenbaum's Echocardiography, 7 th ed. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins; Otto CM. Practice of Clinical Echocardiography, 4 th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; Otto CM. Textbook of Clinical Echocardiography, 5 th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; Koželj M, Štajer D. Ehokardiografija. Ljubljana: Slovensko medicinsko društvo; EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 49

50 50 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

51 GE Healthcare Vivid E9 4D kardiovaskularni ultrazvočni aparat Popolnoma nov koncept ultrazvočnega aparata Zajem celotne prostornine srca v enem utripu GE imagination at work EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 51

52 52 EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH

53 From prevention and diagnosis to treatment, HITACHI ALOKA diagnostic ultrasound systems play a vital role in cardiovascular medicine. Evaluation of early stage atherosclerosis etracking (Echo Tracking) can automatically measure changes in the diameter of blood vessels in real time, with precision as high as 0.01 mm. etracking allows for FMD (Flow Mediated Dilatation) analysis, recognized as a noninvasive method for assessing endothelial dysfunction. Evaluation of ischemic cascade A-SMA automatically traces endocardium and cardiac wall motion as quantified by changes in the cross-sectiona area of each segment. Strain analysis is ised to examine local cardiac function by measuring the elongation and shrinkage of the regional myocardium between two designated points. Contribution to CRT (Cardiac Resynchronization Therapy) Precise assessment of asynchrony can be produced with Real-time FAM (Free Angular M-mode), allowing for simultaneous comparison of wall motion in multiple locations. TDI (Tissue Doppler Imaging) analysis permits tracking of ROI (region of interest) in the same position relative to the myocardium. EHOKARDIOGRFIJA V ŠTEVILKAH 53